Na tržiškem pokopališču so se od prezgodaj umrlega pevca Tomaža Ahačiča - Fogla v solzah poslovili njegovi prijatelji, znanci in njegova družina - žena Marjeta in hčerka Anja, ki sta mu ves čas njegove neizprosne bolezni stali ob strani. Tomaž je v zadnjem letu postal sinonim boja proti raku, saj je ozaveščal tudi druge.
A žal mu je na koncu prehojene poti zmanjkalo moči, da bi se zahrbtni bolezni postavil po robu. Čeprav nam je vzela velikega umetnika, nam ne bo vzela njegovega glasu, ki bo še dolgo odmeval skozi njegove nepozabne pesmi. Lani jeseni je medije pretresla novica o zahrbtni bolezni, s katero se je spopadal Tomaž Ahačič - Fogl. Rak na grlu mu je vzel tisto, s čimer je živel: ljubezen do glasbe in petja. Pred tem so ga gledalci lahko spremljali v televizijskem šovu Znan obraz ima svoj glas, v katerem jih je vse navdušil s svojimi nastopi. Preprost, vesel glasbenik, kot so ga poznali kolegi, se je zasidral v ljudska srca tudi pred malimi zasloni. Tomaž se je vrsto let prebijal na glasbenih odrih, a vrata so se mu odprla ravno po tem šovu, kjer so vsi spoznali njegove vokalne sposobnosti. Glasbenik Frenk Nova nam je zaupal: "Takrat sva se pogovarjala in rekel mi je: Veš, Frenk, komaj zdaj so me ljudje začeli spoštovati. Komaj zdaj sem začel dobivati povabila na nastope in koncerte. Prej pa sem se trudil 20 let in ni bilo tega, kar se mi zdaj dogaja." Tomaž je pokazal, kaj zmore, in javnost ga je vzljubila. Potem pa je kot strela z jasnega udarila novica, ki je šokirala. Tomaž ima raka, so se razpisali mediji. Bolezen, ki neusmiljeno posega v družine in jih razdira.
Marsikdo v premagovanju te bolezni najde tudi upanje, kot ga je našel Tomaž. In prav zaradi tega je svojo zgodbo razkril javnosti z namenom ozaveščanja drugih. Po novici, ki je šokirala javnost, so njegovi glasbeni kolegi združili moči in pripravili dva dobrodelna koncerta, s katerima so se zbirala sredstva, ki bi Tomažu vsaj delno olajšala življenje po bitki z boleznijo. Po 13-urni operaciji, med katero so mu odstranili rakavo tkivo, je Tomaž ostal brez glasu, jezika in grla, zaradi česar je bila ogrožena tudi njegova eksistenca. Glasba je bila namreč njegov edini vir preživljanja. Prvi dobrodelni koncert, ki so ga zanj pripravili, se je zgodil v Tržiču, drugi v ljubljanski Hali Tivoli, na katerih so zbrali okoli 40 tisočakov. "Vzdušje v dvorani tržiških olimpijcev je bilo nepopisno, na obrazih pa so nas spremljale tudi številne solze," nam je zaupal organizator koncerta, Tomažev dobri prijatelj Domen Kuralt, član skupine Calypso, ki mu je ves čas stal tesno ob strani. Veliko pozitivnih odzivov je Tomaž dobil po prvem dobrodelnem koncertu in nekako je postal sinonim upanja za številne, ki se borijo s to boleznijo. Marsikdo je na njegovi strani na Facebooku delil stavek: "Če zmore on, zmoremo vsi!" In prav zaradi vsega pozitivnega, kar se je dogajalo okoli njega, mu je bilo lažje. Takrat nam je zaupal, da je bil še posebej ponosen na vse glasbenike, ki so njemu v čast posneli tudi pesem in videospot. Vsa ta energija, ki so mu jo dajali, ga je napajala z veliko močjo in pozitivo. Takrat je to energijo poskušal prenašati tudi na druge ljudi, ki so oboleli za rakom in mu pisali zasebna sporočila. "Tudi ostalim bolnikom vlivam upanje, in to mi pomeni ogromno," nam je takrat zaupal Tomaž.
"Spomnim se, kako mi je razlagal, da ga je Rebeka Dremelj po tistem, ko ji je zaupal, kakšne težave ima z grlom in glasom, dobesedno nagnala k zdravniku. Ni je poslušal, a je vztrajala in mu celo rekla, da ga bo vsak dan klicala, dokler ne bo šel k zdravniku," nam je še zaupal njegov prijatelj. "Usoda, ki se je poigrala z mano, je bila res kruta, vendar sem v večini sam kriv zanjo ... Lahko bi enostavno veliko prej upošteval znake bolezni, ki so me opozarjali, jaz pa sem jih gladko malo ignoriral. Je pa res, da se sploh nisem zavedal obsega bolezni, ki me je razjedala. Danes gledam na svojo usodo z mislijo, da bi lahko preprečil raku takšno napredovanje," nam je takrat zaupal Tomaž. Če bi poslušal telo, bi morda lahko preprečil najhujše. Zaupal nam je, da zdravnika ni obiskal že pet let in sploh ni razmišljal o bolezni. Nekako je kot vsak človek zamahnil z roko in rekel, ah, mene pa ta bolezen ne bo dosegla. To se dogaja drugim ... Pa ni bilo tako. Če bi vedel, kaj ga čaka, bi tekel k zdravnikom. "Razlogov za nastanek te grozljive bolezni ne poznam ... Vendar sem nekje prebral, da ima vsak človek v sebi raka. In ta bolezen enostavno ne izbira," je takrat razmišljal Tomaž. "Lahko pa bi rekli, da na njegov razvoj vpliva več dejavnikov iz okolja, npr. nezdrava prehrana, stres vsakdanjega življenja, premalo telesnih aktivnosti ... Ko sem bil seznanjen z diagnozo, sem se spraševal, zakaj jaz. Kaj sem delal narobe. Verjemite mi, ko izveš za diagnozo, je to največji šok zate in za vso družino. To je pravi pekel." Gensko pogojenih, dednih rakov, je med številnimi vrstami raka med prebivalstvom malo. Bilo naj bi jih pet odstotkov. Razlog za nastanek te bolezni se skriva tudi v načinu življenja. "Mislim, da enostavno človek sam vpliva na bolezni. Sam sem premalo skrbel za svoje telo, ampak enostavno zaradi prehitrega tempa vsakdanjega življenja. Tako da je v veliki večini za zbolevanje za rakom v večini primerov kriv človek sam," nam je takrat še zaupal Tomaž. "Moje poslanstvo zdaj, če lahko rečem, je ozaveščanje drugih v tej meri, da bi pravočasno odšli k zdravniku, saj jih je moja zgodba zagotovo pretresla ... In veliko ljudi, ki so zboleli za rakom, se mi oglaša. Poiščejo moj kontakt in mi zaupajo svoje zgodbe. Vsak od nas je obupan po svoje. Na vse načine jih poskušam potolažiti in jim s svojo zgodbo dati neko upanje, da vztrajajo in se borijo naprej ..." so bile besede, ki so gnale Tomaža.
A zaradi zahrbtne bolezni Tomaž ni imel več moči. Ni imel moči, da bi se še boril. Njegovo telo je bilo od vseh obsevanj in kemoterapij oslabljeno. Vse, kar nam je še napisal, je bilo, da ne zmore več.
Napisala Mihaela M. Kocbek
Fotografije Primož Predalič, Goran Antley, Sašo Radej, Aljoša Kravanja/POP TV
