Dobrodelna koncerta v Tržiču in Ljubljani za pevca Tomaža Ahačiča Fogla sta bila zaznamovana z veliko mero čustev, solz in upanja na predvsem zdravo prihodnost. Veliko glasbenih prijateljev mu je izkazalo podporo in veliko ljudi mu je pomagalo, da bo lažje stopil v novo leto. Tomaž nam je zaupal, kaj mu vse to pomeni in kako bo preživel decembrske praznike, ko bo prvič po dolgem času doma, in ne na glasbenih odrih.
Story: Tomaž, dobrodelna koncerta sta doživela velik odziv. Če strnete misli, kako ste doživeli koncert v Hali Tivoli?
Koncert v Hali Tivoli je bil nabit s čustvi in pozitivno energijo ter neznansko veliko dobrote, ki jo premorejo ljudje v teh težkih časih ... Sam sem bil na koncertu z družino ter prijatelji in znova sem težko zadrževal solze. Velikokrat sem bil vidno ganjen ter počaščen s toliko nastopi kolegov glasbenikov, ki so mi s svojim nastopom polepšali večer in mi dali ogromno pozitivne energije.
Story: Seveda se s tem dobrodelne akcije niso zaključile. Nekaj jih je še bilo, če se ne motim? Zadnji je bil športni spektakel, nam zaupate kaj o tem?
V prostem času sem se dolgo aktivno ukvarjal s kegljanjem, ki je kot slovenski šport zelo zapostavljen kljub vidnemu uspehu naših super kegljačev, ki nosijo domov veliko odličij z vseh vrst tekmovanj, tudi s svetovnih prvenstev. Zato so mi kegljači v Tržiču in predvsem v Kranju priredili dobrodelni športni kegljaški turnir z znanimi športniki in glasbeniki. Prireditev je bila zelo odmevna in obiskana. Kot zanimivost naj omenim, da sta se pomerila tudi oba župana. Bilo je enkratno. Vsi smo neznansko uživali v krasnih športnih tandemih in tudi glasbe ni manjkalo. Ob tej priložnosti bi se še enkrat rad zahvalil vsem tistim, ki so pripomogli k organizaciji te športne prireditve.
Story: Čeprav vaše zdravljenje še vedno poteka, kako spremljate vse skupaj? Predvsem fizično? Vam je naporno? Od kod črpate vso pozitivno energijo?
Naj povem, da sem uspešno zaključil zdravljenja s kemoterapijami in obsevanjem, ki so bila zelo naporna za moj organizem. Vendar za prijatelje in vse druge, ki mi poskušajo pomagati, vedno zberem moč in se potrudim sodelovati. Kajti prav dobri ljudje, prijatelji in družina mi dajejo to moč oziroma energijo ... In tako mi nikoli ni naporno. V nadaljevanju me čakajo vsakomesečne kontrole pri zdravnikih na onkološkem inštitutu v Ljubljani, nameravam pa hoditi tudi na alternativno zdravljenje kitajske medicine za povrnitev imunskega sistema za bolnike z rakom.
Story: Zbralo se je kar nekaj sredstev, ki vam bodo vsaj delno olajšala nekatere težave. Kaj vam ta sredstva pomenijo in kaj bo, ko jih boste porabili?
Zelo sem vesel sredstev, ki so jih z dobrodelnimi prireditvami zbrali zame. Vsa ta sredstva bom, jasno, porabil za zdravljenja, veliko denarja pa se, razumljivo, porabi že za vsakodnevno preživetje.
Story: Včasih so dobrodelne akcije hitro pozabljene. Kako gledate na to?
Moja zgodba, verjemite, ne bo pozabljena nikoli. Mogoče v medijih, v srcih ljudi in v mojem srcu pa bo ostala za vedno. Zato se ne bojim za svojo in prihodnost družine, dokler so na svetu dobri ljudje.
Story: Kakšne načrte imate za prihodnost?
Predvsem se bom posvetil sebi in zdravju, da vsaj nekako normalno zaživim med ljudmi. Čeprav vem, da bo težko v stanju, v kakršnem sem zdaj. Ampak bom našel pot.
Story: Kaj pa vaše želje? Bi nam jih zaupali?
Moje želje sploh niso pomembne. Velikokrat se spomnim tudi na druge ljudi z rakavimi obolenji in v prihodnosti bom poskušal aktivno sodelovati v vseh projektih, ki so namenjeni ozaveščanju te zahrbtne bolezni.
Story: Pred vrati so prazniki, ki bodo letos za vas precej drugačni. Kaj vam pomenijo?
Zame ima božič velik pomen. Predvsem pa ga enačim s tem, da si z družino, spoštuješ vse dobro in si ponižen. Sam se veselim božiča, takrat po vsej hiši diši in vsa družina se zbere za mizo.
Story: Kako boste praznovali letošnji božič?
Letos ne bo nič drugače kot prejšnja leta. Za božič se zbere vsa družina in imamo se lepo. Največkrat tašča skuha praznično kosilo, seveda je na mizi polno dobrot. Ne manjka pa niti domača orehova potica.
Story: Ste kdaj postavljali jaslice?
Seveda tudi pri nas v hiši postavimo mini jaslice, vendar se potrudimo, da so čim bolj naravne s pravim mahom, na katerem se pasejo male 'becke'. Tudi sam sem si že velikokrat ogledal jasli v naši cerkvi, živih jasli pa si za zdaj še nisem ogledal.
Story: Kaj pa polnočnica? Jo boste obiskali?
Na polnočnico sem zahajal, ko sem bil še mladenič, zdaj pa jo raje spremljam po televiziji na toplem.
Story: Koga vse obdarujete za božič?
Vsako leto za božič me čakajo darila pod jelko in komaj čakamo jutro, ko bomo vsi odpirali darila. Naša darila so skromna in, če se le da, koristna. S takšnimi darili obdarujem tudi znance in prijatelje, ki so jih vedno veseli, saj prihajajo od srca. Mene osebno razveseli že manjša pozornost, kot so kakšne lepe copate, ne maram pa kičastih daril. Naj bo vse čim bolj naravno.
Story: Kaj menite o vseh lučkah, ki se med prazniki prižgejo po mestih?
Naša mesta po Sloveniji so vsa okrašena s prečudovitimi lučkami, ki praznikom dajejo še posebej lep pridih božiča in novega leta. Vzbujajo pa tudi upanje v ljudeh, naj ljudje raje ne mečejo petard.
Story: Ste se kdaj v božičnem času odpravili tudi v katero drugo prestolnico?
Za zdaj še nikoli nisem bil v kateri drugi prestolnici. Upam, da si nekega dne ogledam tudi druga mesta po Evropi.
Story: Kaj pa obvezno ne sme manjkati ob božiču?
He he ... kuhanček!
NOVO LETO
Po dolgem času bo doma
Tomaž bo novo leto preživel v krogu družine. "Lani sem še nastopal za novo leto v Tržiču in Kranju preoblečen v Pavarottija. Bilo je nepozabno in spomini ostajajo," nam še zaupa. "Večinoma sem za novo leto vedno nastopal in na to obdobje imam veliko lepih spominov. Sploh na nastope, ki sem jih izvajal po vsej Sloveniji. Zdaj tega žal več ne bom mogel početi in sem prvič po dolgem času doma. Kar je tudi super." Tudi Tomaž se bo ob polnoči ozrl proti nebu in opazoval čudovit ognjemet, ki bo prekril nebo. "To je vsako leto nekakšna obveza. Ko pride polnoč, s sosedi naredimo pravi novoletni ognjemet in tudi letos bo tako! Komaj čakam!"
Napisala MIMA, fotografije Goran Antley
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj