Tomaž Čop: “Ponavadi imam vklopljeno tipko 'samocenzura'”

“Lahko bi rekel, da je 'gverilec Birko' moj jutranji ventil za lep začetek dneva.” (foto: Darja Štravs Tisu) Darja Štravs Tisu
Vir: Story
28. 8. 2015

Veliko ljudi ga kliče kar Birko, saj njegovega pravega imena niti ne poznajo. Tomaž Čop se tako rad skrije za vzdevkom, saj pravi, da si takrat lahko privošči 'več'. Ne mara sovraštva, maščevalnosti, zahrbtnosti in kompliciranja. Živi s prepričanjem, da je življenje lažje, če ga živiš z nasmehom.

Story: Tomaž, menite, da javnost ve, kdo se skriva za vzdevkom Birko? Vas poslušalci sploh prepoznajo pod imenom Tomaž Čop?

Ne, čeprav me precej posameznikov tudi v zasebnih okoliščinah kliče Birko. Včasih se prav rad malo skrijem za svojim vzdevkom, saj se mi zdi, da si lahko privoščim več, kot bi si v vlogi Tomaža. (smeh)

Story: Spremljamo vas lahko v jutranjem programu Anteninega zajtrka, kjer se predstavljate kot 'vsevedni gverilec Birko'. Večina pa niti ne ve, da to ni vaša edina zaposlitev na radiu. Kakšna je vloga Tomaža Čopa na Radiu Antena?

Lahko bi rekel, da je 'gverilec Birko' moj jutranji ventil za lep začetek dneva. Poleg tega pa sodelujem še pri nastajanju Anteninega zajtrka in dnevnih rubrik. Sem tudi del glasbenega uredništva, kjer skrbimo za vso glasbo, ki jo slišite na frekvencah Radia Antena. Preostali del dneva posvečam malo manj prijetnim zadolžitvam, povezanim predvsem z vodenjem, poslovanjem, oziroma birokracijo družbe Infonet, kjer sem eden izmed izvršnih direktorjev.

Story: Kdo je bil pobudnik oziroma idejni vodja lika Birko in kdaj se je gverilec prvič pojavil?

Gverilec Birko je nastal precej spontano. Neke jeseni pred 10 leti, ravno med lokalnimi volitvami, sva z Jeanom (Frbežarjem, op. a.) iskala neko popestritev programa in 'rodil' se je Birko - vsevedni kandidat, gverilec, vojskovodja, veleum in še veliko več.

Story: Ob spremljanju vaših 'anekdot' poslušalci ostanemo brez besed. Večina se sprašuje, od kod ideje za vsakodnevne gverilske prispevke. Sami pripravljate vsebino?

Vsebine pripravljam sam. Ideje se predvsem rodijo v moji glavi, ki na srečo ali pa žalost funkcionira malo 'narobe'. Večina mojih domislic namreč ni primernih za eter, zato moram vedno imeti vklopljeno tipko 'samocenzura'. (smeh)

Story: Od kod črpate navdih za izvirne humoristične prispevke?

Večina idej je plod vsakodnevnega dogajanja okoli mene. Rad izbiram teme, ki so aktualne in zanimive za javnost. Vedno pa mi ob situacijah, ki zahtevajo neki odgovor, na misel pride popolnoma 'napačna', kontradiktorna oziroma 'čudna' rešitev. Svoje domislice pogosto raje kar zadržim zase, ker so v večini neprimerne za širšo javnost. Na srečo me prijatelji dobro poznajo in si včasih lahko privoščim malo neobičajnega oziroma črnega humorja.

Story: Koliko je pri vašem delu spontanosti in v kolikšni meri so stvari pripravljene vnaprej?

Večino stvari spontano pripravim vnaprej. Osnovno idejo imam vedno v glavi. Toda navadno stvari ne tečejo, kot bi bilo pričakovano; se 'sfižijo', bi rekli radijski strokovnjaki, tako da dostikrat res ne vemo, kako se bo končalo. Po 10 letih skupnega dela seveda že kar dobro vemo, kaj in kako nekdo od nas razmišlja, zato je tudi improvizacija veliko lažja.

Story: Se zgodi, da kdaj ostanete povsem brez ideje ali celo brez energije in vam je vloga zabavnega radijca odveč?

Ne, nikoli mi ne zmanjka idej. To počnem že 10 let vsak dan, vsako jutro. Seveda je to obveza, včasih malo težja, sploh če prideš ob šestih zjutraj domov z žura, ob osmih pa se moraš v živo vklopiti na radiu. Takrat priznam, da se sprašujem, a mi je tega res treba.

Story: Se Tomaž v osebnem življenju lahko poistoveti z likom gverilca Birka?

Zlahka; mislim, da mi to tudi pomaga pri liku. Večkrat me kakšen prijatelj opomni: "Je malo Birko ven udaril?" (smeh)

Story: Vedno ste slišati dobre volje oziroma vas vidimo nasmejanega. Od kod energija za večni optimizem?

Mislim, da je življenje lažje, če ga živiš z nasmehom. Zelo malo stvari me 'iztiri' in redko se razburjam za nepomembne stvari. Tudi na probleme gledam s strani humorja. Verjamem, da je življenje prekratko, da bi ga zapravljali za slabo voljo.

Story: Vsak zakaj ima pri vas tudi svoj zato, nikoli ne ostanete brez besed. Se vseeno kdaj zgodi, da vas kakšna situacija preseneti?

Redko. Največkrat ostanem z odprtimi usti, ko vidim, s kakšnimi nepomembnimi malenkostmi si nekateri ljudje uničujejo življenje, ali še huje, uničujejo življenje drugim. Ne maram sovraštva, maščevalnosti, zahrbtnosti in kompliciranja.

Story: Kaj pa vas najbolj zabava, ob čem se sprostite in kje najdete svoj mir?

Družina (žena in tri hčerke), prijatelji, glasba, morje; nekako v tem vrstnem redu.

Napisal Domen Mavrič
Fotografije Darja Štravs Tisu

Značke: Tomaž Čop
Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story34/2015

Naročite se na revijo Story:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Nova Story že v prodaji

Story 34/2015

Story 34/2015, od 20. 08. 2015