Čeprav je do zimskih olimpijskih iger še nekaj mesecev, so priprave že v polnem teku, poleg športnikov pa bodo v Pjongčang odpotovali tudi glasni navijači, ki bodo bodrili naše junake. Slovensko navijaško odpravo bo tokrat vodil hokejist Tomaž Razingar, ki sicer v zadnjih mesecih pogosto povsem mirno spremlja nastope umetnostnega drsanja, tokrat pa bo lahko dobro ogrel glasilke.
Story: Vi ste torej tisti, ki boste slovensko navijaško odpravo bodrili že na letalu. Kakšni so ob tem občutki?
Počaščen sem, da so mi dodelili to pomembno vlogo. To bo zame nekaj povsem novega, na eni strani bom poskušal vsem navijačem pokazati stališče športnika, po drugi strani pa jih prepričati k čim bolj pozitivnemu in glasnemu navijanju. To bo zame nova izkušnja.
Story: Znani ste po tem, da vam je v vročekrvnem športu nemalokrat uspelo ohraniti mirno kri. Kako bo to prišlo do izraza v Južni Koreji?
No, obstaja tudi moja druga plat, ki je lahko zelo močna. Soigralci vedo, kaj vse se je dogajalo v garderobi, in prepričan sem, da bo tudi tukaj tako. Ko smo se vračali iz Sočija, smo se na letalu super zabavali, to je bil zame eden izmed boljših, in upam, da bo tudi zdaj tako.
Story: Čaka vas kar dolg let do končne destinacije - Pjongčanga, medtem ko bo na letalu veliko potnikov s povsem drugačnimi ozadji.
Seveda, upam, da se bomo z vsemi potniki našli v takšnih ali drugačnih zgodbah. Sicer pa bodo vse po mojem mnenju začinili dobri nastopi slovenske izbrane vrste.
Story: Se sicer uvrščate med glasne navijače?
Ne, sem kar precej pasiven. Prvič sem glasno navijal v Sočiju, ko smo obiskali skakalno tekmo. Pri hokeju pa nisem glasen, vendar se bomo zdaj že dogovorili, kako in kaj. Mislim, da so slovenski navijači vidni in glasni, tako da težav ne bo. Vsi bomo dali vse od sebe, da bomo pomagali tekmovalcem.
Story: Glede na to, da zadnje mesece pogosto spremljate nastope umetnostnega drsanja, kjer na ledu nastopa vaša hči, vam to pride prav.
Ja, tam moraš biti kar precej tiho. (smeh) Ruby ima za seboj prvo sezono drsanja, sem bil pa zato sam med hokejem deležen glasnega navijanja. V dvoranah je bila atmosfera običajno odlična.
Story: Kljub temu tudi sami pogosto niste imeli časa, da bi počivali na lovorikah, temveč je bil vaš urnik neprestano poln, ko ste še igrali.
Ko imaš poleg športa še druge obveznosti, te po osvojeni lovoriki hitro čaka nekaj novega. Tako ni le v športu, temveč tudi v življenju. Vse nas čakajo določeni izzivi, cilji, in ko jih uresničimo, si zastavimo nove.
Story: Ste torej s koncem profesionalne poti lažje zadihali?
Uh, ne, diha se precej težje, saj sem si poleg tega postavil veliko drugih stvari, čeprav v njih nadvse uživam. Športna pot ti je vsak dan ponudila mero adrenalina, zdaj pa sem v obdobju, ko to želim nadomestiti. Postavil sem si nove izzive in dnevi hitro minevajo, kar je pomanjkljivost, saj imam zdaj veliko manj časa kot v profesionalni karieri.
Story: Pa vendar bo poletje dosti bolj sproščeno?
Seveda, sicer me z Anžetom Kopitarjem čaka hokejska akademija, nekaj pa bo časa tudi za počitek. Na začetku poletja odhajamo na Lošinj, julija pa na čoln, tako da si bomo privoščili nekaj več. Mislim, da si družina po vsem tem času to zasluži, saj me ves čas podpirajo in mi stojijo ob strani.
Napisala: Nika Arsovski
Fotografije: Goran Antley, Profimedia
