Tomaž Škvarč Lisjak: Za resničnostni šov mu je žal

Story: Opišite, kakšno je bilo vaše življenje pred šovom?

Romantično, z veliko ljubezni. Delal sem na dvorcu Zemono in bil dober kuhar. Družinsko življenje sem imel urejeno, ves čas, ko sem bil prost, sem se posvečal otrokom in ženi. V prostem času smo se igrali, skupaj noreli. Seveda so bili tudi dnevi, ko sem bil preveč utrujen in sem ležal ter spal, sicer pa sem bil vedno z njimi in jih zabaval. Hodili smo na izlete, na morje. Vedno smo hodili naokrog, obiskovali sorodnike in prijatelje, se družili, da smo se sprostili in so se otroci imeli lepo. Z ženo sva se super razumela, le včasih sva se sprla, ampak vedno sva v najkrajšem možnem času vse rešila. Nikoli nisva imela daljših sporov.

Story: Zakaj ste se nato prijavili v šov?

Nisem se prijavil sam. Žena me je prijavila, ker sam nisem imel poguma, da bi se prijavil v šov in se preizkusil. Oba z ženo pa sva verjela, da imam veliko možnost za zmago. Imela sva kar nekaj finančnih težav in vedela sva, da imava tam možnost, da bi poravnala dolgove za nazaj.

Story: V šovu ste bili tri mesece, kako je medtem živela vaša družina?

Preden sem šel v šov, sem si izposodil denar, da bi lahko živeli normalno, jim pustil tudi vse bančne kartice, v upanju, da ne bi prišlo do novih finančnih težav. Imela sva zelo močno podporo njenih in mojih staršev. Veliko sva računala na njih. Podporo sem imel zelo močno, še preden sem šel v šov. Imel sem velike finančne izdatke in nisem kar tako privolil v vstop. Odločal sem se do zadnjega trenutka. Mesečno sem stroške lahko poravnaval, a so se kopičile še druge stvari, vedno novi stroški so prihajali.

Story: Kako je bilo v šovu? Kako ste doživeli vse te tedne, ločeni od družine? Ko vas je družina obiskala v šovu, v gostilni, ste se zlomili, zajokali ste kot otrok.

Ne bi šel še enkrat v šov, ker je bilo psihično prehudo, fizično ne, le psihično. Zame je družina prva, zanjo sem naredil tako, da je tudi uspelo. Bolj ko se je šov bližal koncu, bolj sem se zavedal kamere, pogrešal otroke, sploh najmlajši član je bil zame pika na i. Ker je bil zadnji, najbolj nebogljen in ranljiv. Tudi v šovu se je videlo, kako me je pogrešal in jaz njega. Neprijetno mi je bilo, ko so me obiskali. Nisem hotel, da me vidijo jokati, takrat je bil zame najhujši trenutek, kar sem bil v šovu. Malo bolje je bilo, ko so odšli, a vseeno sem jih imel vedno v mislih in da tega, kar delam ne delam, samo zase, ampak za vse nas.

Story: Soproga je rekla, da ste se zelo spremenili, ko ste prišli iz šova?

Mislim, da te ljudje spremenijo, situacija te spremeni. Tudi Valerio Lutman je rekel, da moraš biti pazljiv, koliko se prepustiš. Hitro postane nevarno. Bil sem veliko na dogodkih in naokrog, ljudje bi se samo slikali, se pogovarjali, me nenehno hvalili . Ljudje so super, le ti nisi pripravljen na to, ker tega nikoli nisi doživljal. Še vedno mislim, da je vsak človek drugačen. Nekatere prizadene nekaj, druge nekaj drugega. Sam sem preveč čustven in mogoče me je zato toliko bolj prevzelo vse skupaj. Ko so me oblegali, mi je bilo super, ker sem imel veliko oboževalcev, ampak vsega je hitro preveč. Sploh oboževalke si želijo slikanja s tabo, v naročju, ti dajati lubčka, medtem ko se slikamo, in podobno. Te fotografije so se potem objavljale na Facebooku in seveda sta se pojavila tudi ljubosumje in nerazumevanje moje žene. Razumem Anito, da ji to ni bilo všeč, čisto razumem. Meni bi na njenem mestu prekipelo še prej. Anita je super ženska, a toliko, kot zdržiš, zdržiš in vsak ima svojo mejo, tudi ona. Poleg tega sem začel delati tudi druge stvari, na primer sodelovati s Tušem. Zelo malo sem spal in je bilo zelo utrujajoče, naložil sem si preveč stvari naenkrat. Nekomu, ki tega ne poskusi, je zelo težko pojasniti in še danes so ljudje, ki razmišljajo zelo negativno o meni. Še vedno si le človek, ki dela 16 ur na dan in se trudi nekaj doseči. Je pa nemogoče to razložiti, dokler ne poskusiš. Sem pa človek, ki si želi v življenju uspeti, dosegati nove zmage, in ni ravno enostavno. Želim si dokazati, da sem sposoben doseči veliko. Vendar je za želje, če želiš njihovo uresničitev, treba tudi nekaj narediti.

Story: Kako je, ko zmagaš, je res vse lepo, imaš veliko prijateljev in denarja?

Ja, točno tako. Na začetku je bilo super. Moral sem se navaditi na normalno življenje in okolje. Kar v redu mi je uspevalo, dokler si nisem zadal ciljev, ki jih nisem vajen, in vzel lokala s tisoč kvadratnimi metri, zaposlil šestih ljudi, ki sem jim moral dajati plačo, in hkrati vedel, da je ta cilj težko dosegljiv. Potem vseeno ni enostavno, da se le odločiš in narediš prvo stopnico za dosego tega cilja. To je težka naloga. V življenju vedno delaš za drugega, ko pa poskusiš sam in si želiš uspeti, je včasih tvoj cilj težko dosegljiv. Ampak ne nehaš verjeti, da ti pa bo uspelo, da lokal ni zadosti, da gremo naprej in da bomo še nekaj drugega delali, kar bo pokazalo, da si človek, ki je zmožen vedno zmagovati. Imam še eno presenečenje, ki mi bo mogoče omogočilo še večji uspeh. Ne bom še razkrival, ampak vam bom ob primernem času razkril in pokazal. Vse pa je povezano s prehrano in kuhinjo.

Story: Postali ste obraz številnih blagovnih znamk. Vas je to oviralo kdaj ali ste uživali v slavi?

Tuš, Mercator in druga podjetja se zanimajo, da bi skupaj nekaj ustvarili, ampak seveda to ne gre čez noč. Ni tako, da uživam v slavi, ampak hvala Bogu mi omogoča nova spoznavanja ljudi in me pelje proti novim uspehom. Biti zmagovalec šova je zelo pozitivno, ampak mora biti veliko razumevanja, sploh v zakonu, če imaš otroke, ženo. Da te podpirajo in zaupajo. Da ostaja še vedno zaupanje, ki te naredi še močnejšega, da uspevaš naprej.

Story: Vaša žena je rekla, da vas je ona prijavila v šov: "Da sem ga prijavila v šov, je bila moja največja napaka, ki je žal ne morem popraviti." Kako to komentirate?

Nikoli ni situacije, ki se je ne bi dalo popraviti, sploh če se sprijazniš s situacijo, ki je nastala. Najbolj pomembno je, da ljudje razumejo, da ni tako enostavno, kot si predstavljajo, ko prideš iz šova. Vedno imajo veliko povedati o tebi, čeprav te ne poznajo.

Story: Kakšno pa je vaše življenje zdaj?

Zdaj trenutno je še vedno samo gostilna, otroci in uspeti moram, to je moj cilj. Ni enostavno, ampak zagotovo tudi ni nemogoče. Otroke redno videvam, ob ponedeljkih, torkih in sredah so pri meni.

Story: Ima soproga službo ali vi vzdržujete vse?

Jaz vzdržujem vse, še vedno, ampak to zame ni problem, ker jih imam rad. Moje življenje ni ravno enostavno, pa ne zato, ker se ločujem, ampak zato, ker je vsak začetek težak in zahteva od človeka, da vloži maksimalno energijo v posel. Vsak človek je drugačen, en je bolj čustven, drugi manj.

Story: Ste morda kdaj pomislili, kaj bi se zgodilo, če ne bi zmagali?

Če ne bi zmagal, bi bilo moje življenje obup. Z ženo sva pokazala veliko zadovoljstvo, da nama je vseeno uspelo doseči cilj. Raje ne pomislim in ne premišljujem o tem, kako bi bilo, če ne bi zmagal. Najpomembnejše je, da se zavedaš, v kaj si se spustil. Da se zavedaš, da če ti ne bo omogočena zmaga, te lahko to privede v še večje dolgove. Jaz sem proti koncu šova zbolel za trebušno virozo in dva tedna sem mislil, da bom umrl. Zavedal pa sem se, da ne morem domov in moram naprej. Vedel sem, da če zaključim v tistem trenutku, mi ne bo prineslo nič dobrega, zato sem potrpel in peljal naprej. To je bila moja težka izkušnja in je ne priporočam nikomur. V začetku šova sem dal vse na kocko in verjel, da bi lahko zmagal.

Story: Kakšni so zdaj vaši cilji, za kaj si boste prizadevali?

Sreča in veselje v vsakem novem dnevu je zmaga in takih dni si želim čim več. S podporo pozitivne energije ljudi, ki me obkrožajo, imam veliko možnosti.

Napisala: Nina Keder
Fotografije: Primož Predalič, Goran Antley

Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del