Tomaž Vnuk: "Vse sorte se bo zgodilo"

S sedaj že bivšim hokejistom Tomažem Vnukom po koncu njegove 35 letne športne kariere (hokej je začel igrati pri štirih, op.p.) na veliko debatirajo o hokeju. Mi smo ga potipali na povsem drugem področju. Da izvemo kaj novega!

Klasika je, da vas novinarji sprašujejo o hokeju. Jaz bi vas raje vprašala nekaj 'šolskega'. Katero srednjo šolo ste obiskovali?

Hodil sem na srednjo pedagoško šolo v Ljubljani, zdajšnjo gimnazijo Ledina. To je pa tudi vse, kar sem hodil v šolo; za kaj več ni bilo časa.

Zakaj pedagoška smer?

Zato, ker je imela ta šola v tistem času program, ki je bil še najbolj podoben programu splošne gimnazije.

Pa ste uspešno prilezli do konca?

Seveda, s prav dobrim uspehom. Veste, jaz sem bil zelo priden v šoli.

Sklepam, da ste imeli tudi obvezno prakso. Ste jo opravljali v učilnici, za katedrom?

Ne, jaz sem jo v telovadnici.

Vas je kasneje, pri zrelejših letih, kdaj prijelo, da bi se vrnili v izobraževalni proces?

Ker sem imel precej uspešno športno kariero, v kateri sem imel vseskozi srečo, da sem lahko igral v dobrih klubih, te želje oz. potrebe ni bilo. Če bi šla ta moja pot majčkeno drugače, bi pa 'fajn' pogrešal šolo.

Ste od mame kdaj slišali očitek, da bi bilo bolje, če bi drsalke zamenjali s statusom študenta?

Nikoli.

Ste ji kot najstnik spili veliko živcev?

Sem bil kar precej živahen, ja. In se kar malo bojim, da bosta moja otroka (ima hči Zalo, ki bo januarja stara 3 leta, in sina Vida, ki je star 2 meseca, op.p.) po meni.

Pred vrati je Ljubljanski maraton. Ste kdaj razmišljali, da bi se ga udeležili?

Ja, sem že resno razmišljal, da bi šel, ampak ne vem, če bi mi moja kolena dovoljevala, da bi toliko pretekel. Bojim se, kaj bi se po tem zgodilo z mojimi nogami (prestal je tri operacije kolen zaradi pretrganih križnih vezi, op.p.).

Tekli torej ne boste. Kaj drugega boste potemtakem sedaj, ko niste več 'profi', počeli za kondicijo?

Igral bom tenis, kolesaril, hodil na fitnes … Vse sorte se bo zgodilo.