Modna znamka JUNI je plod kreativnih srednješolk Julie Arnšek in Nine Železnik, ki sta v ležerne kose združili sveže ideje in multifunkcionalnost.
Kako se je rodila modna znamka JUNI?
Zgodilo se je čisto po naključju. Na nedeljskem pohodu na Roblek sva klepetali o okrnjeni izbiri študentskih del, zaradi poznane situacije in zapiranja gospodarstva. Takrat sva dobili idejo, da bi delali nekaj, kar naju zares veseli. Takoj sva začeli razmišljati in načrtovati svoje prve kolekcije. Še dobro, da sva se tega spomnili na začetku poti, saj sva do vrha že imeli skupno vizijo.
Kaj je njeno poslanstvo in modni DNK?
O določenem poslanstvu je težko govoriti, ker se ta skozi čas spreminja. Mogoče bi izpostavili to, da oblikujeva preproste in nosljive kose, ki jih sami na trgu pogrešava ali pa so velikokrat slabe kakovosti.
Spoznali sta se na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo. Kako se spominjata prvega srečanja in kaj je tisto, kar vaju je povezalo v oblikovalski par?
Druživa se že od prvega šolskega dne, ko sva na glavni postaji v Ljubljani ugotovili, da obe čakava isti avtobus.
Julia: Iz najinega prvega pogovora na poti proti Gorenjski se spomnim le, da bo Nina za kosilo jedla palačinke. Hmm, ne vem, zakaj sem si ravno to zapomnila, verjetno sem bila lačna.
Nina: Julie se spomnim že s sprejemnih izpitov, ki sva jih morali opraviti za vpis na oblikovno. V oči mi je padel njen lepo krojeni sivi plašč in lakasti črni oxford čevlji. Imela je popoln videz lepo uglajene Angležinje. Dokler se nisva predstavili druga drugi, sem mislila, da prihaja iz Anglije.
Na veliko stvari imava podoben pogled, to zagotovo vpliva na to, da sva se hitro ujeli. Veseli pa sva, da na nekatere stvari gledava popolnoma drugače, prav zato so izdelki bolj premišljeni.
Prva kolekcija je luč sveta ugledala lani na začetku zimske sezone. Kaj so njeni ključni kosi in kakšna inspiracija?
Ključni kosi zimske kolekcije Initium (lat. začetek) so preprosti modni dodatki predvsem za zimski čas. Dodali sva jim svojo noto. Primerni so za vsakodnevne obveznosti in so večfunkcionalni.
Zasnovali sva muf in mu dodali vrednost z vstavljenim žepom na zadrgo, ki lahko služi kot torbica. Verižica je nastavljiva in muf zato lahko nosiš na različne načine.
Ker kolekcijo ustvarjata skupaj, je gotovo prisotnih veliko kompromisov. Kako poteka skupno delo od ideje do končnega izdelka?
Kompromisi so potrebni, ne le zato, da ni jeze, ampak tako nastanejo najboljši kosi, saj v procesu dela lahko najdeš najboljše rešitve za končen produkt. Po navadi delati začneva tako, da ena izmed naju dobi bežno idejo in jo skicira. Nato obe nekaj časa razmišljava, ali bi bila primerna. Tako zbrane ideje dodelava in narediva veliko prototipov. Skozi ta proces se delajo izboljšave, ne le tehnične, ampak tudi oblikovalske. Ko je izdelek tak, kot si ga želiva, začneva šivati kolekcijo.
Kolekcijo sta skupaj ustvarjali med pandemijo. Kako sta reševali dane omejitve?
Na začetku je bilo težko, ker si navajen na določene stvari, ki se sicer zdijo malenkost, nato pa se izkaže, da lahko otežijo delo. Največji izziv je predstavljal nakup materiala, saj traja precej dlje kot običajno, in šele takrat zares ugotoviš, ali je material primeren. Seveda sva se skozi čas navadili na dano situacijo in iz nje poizkušava črpati čim več dobrega.
Kakšen je vajin pogled na modo kot umetnost? Vama je bližja funkcionalnost?
Julia: Ljudje velikokrat umetnost povežejo z nenosljivimi oblačili. Mislim, da se to ne izključuje. Tudi v modi velja, manj je več.
Nina: Moda v umetnosti je veliko več kot le kos materiala, ki je sešit skupaj. Sama na začetku prvega letnika nisem razmišljala o modi kot umetnosti, vendar ko sem v sebi prebila ta led, sem našla veliko svobodo in željo po ustvarjanju mode, pa naj bo funkcionalna ali ne. V prihodnosti si želim, da bi tudi širše občinstvo začutilo to. Oblikovalci se skozi material izražamo.
Sama na izobraževalni ravni sledim bolj eksperimentalnim vodam, saj oblikujem iz sebe.
Vse več modnih znamk se obrača k trajnostnim pristopom. Kako znamka JUNI sledi tem trendom?
Trajnostno modo definitivno podpirava. Izbirava kakovostne, če je le možno, certificirane tekstilne materiale. Pri krojenju se ne da izogniti ostankom, te posredujeva v vrtec, kjer dobijo novo vrednost.
Kaj vaju sicer v življenju najbolj navdihuje?
Julia: Poleg mode zelo rada odkrivam nove kotičke sveta in spoznavam različne kulture. Rada imam sončne zahode in vzhode. Ker jih po navadi prespim, so takrat, ko jih vidim, nekaj še bolj posebnega. V naravi najdem navdih za oblikovanje in detajle na najinih izdelkih.
Nina: Pomembno vlogo pri mojem navdihu, idejah in kreativnosti ima šport. Do lani sem trenirala športno plezanje, ki mi je omogočilo umiriti glavo takrat, ko mi je bilo najtežje. Ko nimam inspiracije, je šport najboljša izbira. Zdaj plezam rekreativno, dosedanje znanje pa prenašam na mlado skupinico plezalcev, ki jih treniram. Navdihujejo me posledično tudi športniki in vsi, ki imajo jasno zastavljen cilj in vizijo. Temu so 100-odstotno predani. So drzni, zaupajo vase in strmijo k cilju! Včasih iz precej nenavadnih situacij, brez iskanja po navdihu, dobim preblisk, ki je veliko boljši od tistih premišljenih skic.
Kakšni so vajini načrti po končanju srednje šole?
Julia: Po končani srednji šoli bom zagotovo še več časa posvetila najini znamki. Kar se tiče nadaljnjega študija, pa še nisem povsem odločena.
Nina: Če bo vse po sreči, bom študij modnega oblikovanja nadaljevala v tujini.
Če bi lahko delali pod okriljem katerega koli oblikovalca/modne hiše, kateri bi to bil?
Julia: Težko je izpostaviti le enega, eden izmed najljubših pa je Simon Port Jacquemus.
Nina: Zagotovo Iris Van Herpen. Navdihujejo me predvsem njena sodelovanja, predvsem ko sodeluje z ljudmi s popolnoma drugega področja in jih združi v celoto. Nastanejo res neverjetne stvari, da mi ob pregledu kolekcij kar zastane dih.
Kaj je vajin življenjski moto?
Julia: Vsak naslednji trenutek imaš možnost, da postaneš boljši.
Nina: Zelo zelo težko izpostavim le enega. Noben izziv ni tako velik, da ga ne bi mogel opraviti. Na splošno pa se držim tega, da se delo vedno poplača in lepa beseda vedno lepo mesto najde.
Besedilo Katja Kozlevčar // Fotografije: Marko Magister
