Čeprav je Ula Furlan zgovorna 'stara mačka' z malih zaslonov in Boris Lieber malce bolj tih novinec, ki smo ga spremljali v seriji Česnovi, imata kljub vsemu veliko skupnega. o tem.
Oba sta simpatična ter v koraku s časom in oba imata vsaj velik ducat oboževalcev, ki tudi med našim intervjujem v Stari Ljubljani niso skrivali zanimanja za to, kaj se ta hip dogaja z njima. Mi smo ju tokrat spraševali prav o tem.
Story: Ula, Boris, spoznala sta se na snemanju. Kakšni pa so bili vajini prvi medsebojni vtisi?
Boris: Dobro je bilo to, da sem najprej prebral scenarij, da sem vedel, za kaj gre. Seveda sem pogledal, kdo je Ula Furlan ...
Ula: Si me 'poguglal'?
Boris: Sem, ja. Ampak samo leta. (smeh)
Ula: Super. (smeh)
Boris: Da sem vedel, kako se obnašati. (smeh) Najine prve skupne scene se pa ne spomnim.
Ula: Verjetno scena, ko pridem učilnico in vprašam: "A to je ta razred?" In tam stojijo trije takšni fantje, da bi umrla, če bi bila stara šestnajst ali sedemnajst let. (smeh) Ko so Boris in še njegova dva soigralca postrojeni v vrsti, lahko samo kažeš s prstom in govoriš: "Love, love, love."
Story: Ula, kaj pa, če bi bili v srednji šoli?
Ula: Saj pravim, ne bi se znala odločiti. (smeh). Imela bi urnik. (smeh) Srednješolske ljubezni so pa tako ali tako bile boleče na smrt. V mislih sem imela predstavo, da so usodne, da bodo trajale za vedno ... Takrat se je dogajala ta drama življenja. V tretjem letniku je bil najbolj oboževan fant moja številka ena. Potem sva sicer 'hodila' pri petindvajsetih, a se je izkazalo, da si nisva čisto usojena. Ampak to so te projekcije ... Ko se ne zagledaš v človeka, ampak samo čutiš te mladostniške vibracije, ki so me prepričale o nečem drugem. Ko pa sva sobivala kot človeka, sva ugotovila, da ne. Da je videti lepo na papirju, ampak v resnici ne dela. (smeh)
Story: Boris, kaj pa vi? Stari ste sedemnajst ... Kako zdaj vi doživljate te srednješolske ljubezni?
Boris: Mislim, da je to kočljiva tema. Ker se spet videvam z nekim dekletom ...
Story: Vidva imata poleg Česnovih skupno tudi to, da sta oba vpeta v področje modelinga. Kaj še?
Ula: Vihravo naravo, glasen karakter na trenutke, neukrotljivost, neposlušnost, 'joie de vivre', navdušenje za veliko stvari in velikokrat tudi ponikniti na noter in se umakniti za trenutek. Karakterno sva si zelo podobna. Oziroma bi lahko rekla, da sem bila pred desetimi leti jaz takšna, da bi odprla okno avtomobila in kričala v svet 'auuuuuuu'. (smeh)
Boris: Ampak to so samo trenutki. Za skupne točke pa mislim, da si naju dobro opisala.
Story: Koliko pa se najdeta v vajinih likih?
Ula: Jaz slabo. Violeta je malo boga. (smeh) Ona se je čisto narobe odločila že pri prvem fantu v svojem življenju. Hitro je šla naredit otroka, s katerim je ostala sama, in v tem iskanju zapolnitve ljubezenske rane se je šla naslonit tja, kamor bi se šla Ula mogoče tudi. Na prijazno, mehko, dobro srce, ki je samo simpatično, ti dvori, ki ti hoče pomagati in je v bistvu še preprijazno za to, koliko 'štale' ima ono v življenju.
Boris: Je mladostnik, ki je precej zmeden, odkriva neka nova čustva ob svoji polsestri, uživa ... Nimam tako velike družine kot Klemen v seriji, prav tako nimam nobenega takšnega prijatelja kot v seriji, ki bi me hecal. Večinoma sem doma, lahko pa rečem, da sem se zdaj zelo povezal z ekipo, kar mi je bilo všeč. S Klemnom sva si pa podobna v tem, da se zapreva sama vase. Da sva introvertirana.
Story: Pa se je med vama med snemanjem razvilo prijateljstvo?
Ula: Zagotovo. Po dolgem času se mi je zgodilo to, da sem bila na setu, na katerem je stalno neka turbulenca, in hvala bogu je bilo ob tej turbulenci na voljo še nekaj ljudi, ki so mi sedli v srce. Če bi kot 17-letnica imela ob sebi nekoga, s katerim bi si lahko izmenjala kakšno besedo o karieri in življenju, bi bila zelo vesela. Me pa vedno zabava vpogled v to, kako mlajše generacije živijo in kaj se jim dogaja. Sama se pa tako ali tako nikoli ne počutim toliko stara, kot v resnici sem. (smeh)
Story: Boris, glede na to, da ste gimnazijec, kako je potekalo vaše šolanje med snemanjem, ki je zasedalo velik del vašega urnika?
Boris: Šel sem samo na izpite. Prvo konferenco sem zaključil, zdaj zaključujem še drugo in pred mano so še štirje izpiti, če sem danes uspešno opravil s slovenščino.
Story: Kaj pa v šoli rečejo o vaših igralskih podvigih?
Boris: Kakšen SMS sem dobil s komentarjem, da imam v seriji hudo profesorico. (smeh) V šoli pa niti ne toliko.
Story: Ula, vi ste edinka. Kako ste potem sprejeli vlogo, v kateri ste dobili tako veliko družino?
Ula: Jaz sem samo začela mahati z repom, kako je to dobro. (smeh)
Story: Pa bi imeli tri bratce?
Ula: Ko so že veliki, ja. (smeh) Imam nekaj bratrancev in sestrično, in to s pleničkami in cukanjem za lase smo že obkljukali. (smeh) Šla bi pa s kom četrtič v življenju na Metelkovo. (smeh)
Story: Kaj pa vi? Imate kakšnega brata? Sestro?
Boris: Imam mlajšega brata.
Story: Pa bi rekli, da ste mu s tem svojim podvigom pred kamerami tudi vzor?
Boris: Zdaj trenira ameriški nogomet ...
Ula: Pa ti tudi ...
Boris: Spet bom začel. Za brata pa mislim, da bo še zelo dober.
Story: Osemnajsti rojstni dan praznujete čez mesec dni. Že načrtujete kakšno posebno zabavo?
Boris: Upam, da me ne bo doma. Želim si, da bi bil v Londonu. Zdaj gremo z družino v London, potem pa se sam odpravljam še na 'eurotrip'.
Story: Glede na to, da zaključujete gimnazijo, za kaj se boste odločili v prihodnosti?
Boris: Če ne bi šel v igro, bi šel v psihosocialno vedo. Zanimajo pa me humanistika, družboslovje, psihologija, sociologija.
Story: Kaj pa vajini načrti za poletje?
Boris: V okviru 'eurotripa' bi šel v Nemčijo, Italijo, Španijo, morda še na Balkan.
Ula: Poletje se je sicer uradno že začelo, ampak moja služba se ne neha. (smeh) Planet Zvezde grejo sicer do septembra počivati, ampak se začenja nov poletni projekt Planet plaža, v katerem nameravam raziskovati, kam hodijo Slovenci na morje, kaj turisti iščejo pri nas, kam greš, če se ne želiš kopati ... Zato je treba zelo pametno rezervirati karte, ker potem ne bo več manevrskega prostora in tega, da samo grem.
Napisala Kaja Milanič
Fotografije Helena Kermelj
