Ula Furlan v črnih kopalkah pokazala svoje vitke, dolge in zavidanja vredne noge: Prizor, vreden ogleda

5. 8. 2020
Deli
Ula Furlan v črnih kopalkah pokazala svoje vitke, dolge in zavidanja vredne noge: Prizor, vreden ogleda (foto: Crocsi Press)
Crocsi Press

Lepa voditeljica, igralka in kolumnistka vedno znova očara javnost s svojo podobo ... in s svojimi mislimi, ki jih zna tako lepo ubesediti.

Ula Furlan rada objavlja svoje slike na družbenem omrežju, a ne slovi samo po temu. Je še mojstrica besede in svoji podobi pogosto doda kakšen čudovit zapis, ki ga njeni sledilci z veseljem preberejo.

Tokrat je nekoliko nostalgično zapisala: "Lepo je, ko se mi da. Ostat na plaži ne glede na prve nizkooblačne oblake. Čeprav je to malenkost in nič takega. Lepo je, ko masleno gladino morja ulovijo dežne kaplje. Zunaj pa je še vedno malo sparno in mehko. Lepo mi je, ko se lepo obrišeš z brisačo. Ko v natikačih z nogo ne drsaš v prazno in leno, ampak narediš korak, z namenom in zavestjo. Lepo mi je, ko se poklopi trenutek, ko na zavoju bele poti spet signal ujame radio in se mi ob ravno pravem delo refrena in glasnosti naježi koža. Lepo mi je tudi, če se večer kar predčasno konča in je videti skoraj kot doma ..."

Ula je ena od tistih žensk, ki osvojijo na prvi pogled, tako s podobo kot z izraženimi mislimi, zato ni nič čudnega, da so oboževalci navdušeni nad njo. Tokrat se jim je pogled zadržal na njenih dolgih nogah, ki jih visoko izrezane črne enodelne kopalke lepo poudarijo. Lepotica se že nekaj časa mudi na morju, a zaenkrat še ni razkrila, ali je tam sama ali v dobri družbi. Morda pa bo še presenetila, kdo ve?

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Lepo je, ko se mi da. Ostat na plaži ne glede na prve nizkooblačne oblake. Čeprav je to malenkost in nič takega. Lepo je, ko masleno gladino morja ulovijo dežne kaplje. Zunaj pa je še vedno malo sparno in mehko. Lepo mi je, ko se lepo obrišeš z brisačo. Ko v natikačih z nogo ne drsaš v prazno in leno, ampak narediš korak, z namenom in zavestjo. Lepo mi je, ko se poklopi trenutek, ko na zavoju bele poti spet signal ujame radio in se mi ob ravno pravem delo refrena in glasnosti naježi koža. Lepo mi je tudi, če se večer kar predčasno konča in je videti skoraj kot doma. Lepo mi je, ko med stihi najdem lačen ogenj in v prahu risbe tvoje in zapis, da kar ostane je moje. Lepo mi je, ker sem ne glede na vse, spet in še vedno bolj jaz. Ker imam čas in predvsem prostor, da se s klopke dol odmotajo zameštrani filingi in strahovi, in ker imam občutek, da sem tu, najmanj ukrojena, najbolj jaz. Lepo mi je pomislit na otroštvo in počitnice z njima, ker so to vedno bili celopoletni paketi simpatij, trme, skokov na glavo, odštevanj do Ljubjane in solz na prvem avtobusu nazaj. Če bi vedela, kakšen frajer si bil, da si me z avtom peljal tri ure v eno smer, samo zato, da sem lahko v kampu s sosedo še malo objela fantazije o odraslosti in poletje samo, še danes ne bi izpustila iz objema tebe. Če bi vedela, kako bom pogrešala 14 dni sprva kdaj zašiljenih besed in mnenj, potem pa uigrane dvojice v čisto vsaki misli, ugrizu, slutnji in vdihu najinega nenačrtovanega načrta in CNN poročil pred večerjo, bi nemudoma pojedla vse besede za nazaj in ti rekla samo "Hvala, imam te rada". Če bi vedela, da si želim le tega, da ta hvala tako prijazno leže in da je tvoj objem zaščite in vseh senzibilitet še vedno tu. Bi vse to živela in ne iskala. In bi morda za prve dežne kaplje ne potrebovala volje in vztrajnosti, temveč samo nas in sebe.

A post shared by Ula Furlan (@ulaf) on

Preberite še: Novi Audi A3 Sportback – avto, kjer občutite razliko

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj