Igralka in voditeljica Ula Furlan nikoli ni imela težav z odvečnimi kilogrami, se je pa v najstniških letih kar obremenjevala s tem, da so njene vrstnice dobivale obline, sama pa jih je zaman čakala. Vendar se je s tem kmalu sprijaznila in danes je s svojim videzom popolnoma zadovoljna.
Story: Predvidevam, da ste danes s svojo podobo zadovoljni. Kaj pa v otroštvu, ste imeli kot deklica ali najstnica kakšne težave glede svojega telesa, vas je kaj motilo?
To so tako ali tako blazno napeta leta. Kdo hočem biti, kakšna hočem biti, kdaj bom že stara 18, kaj je kul, kaj je še bolj kul? Takrat bi imel en dan skravžljane lase, naslednji pegice, na splošno pa bi bilo v življenju ‘ful bolš’, če bi lahko bil zunaj do kadarkoli in imel že enkrat svoj mobitel. (smeh)
Story: Vsakega človeka na telesu moti vsaj ena karakteristika. Katero bi izbrali pri sebi in zakaj?
Precej časa sem sprejemala svoje prstke na nogi. Se mi zdi, da ima vsak od njih malce ‘svoje življenje’ in so zanimiva zbirka. (smeh) Ampak zdaj že ponosno zaštorkljam tudi v odprtih čeveljcih. Saj so moji. Sem bila pa bolj tiste vrste človek, ki se ne preobuje v japonke takoj, ko zapiha prvi poletni vetrc.
Story: Bi bili pripravljeni iti tudi pod kirurški nož, če bi vas kakšen del telesa motil tako, da bi ga ‘izboljšali’?
Joj, ne. Me je precej strah vonja čakalnic in ambulant. Za zdaj sem imela samo zvit gleženj in sem bolj kot ne preplašenec, kar se teh stvari tiče. Predvsem pa želim osebno srečo in zadovoljstvo črpati iz ustvarjalnosti, stvari, ki jih počnem, prijateljev, ljubezni, družine, filmov, glasbe, dobre hrane ...
Več v reviji Story.