Priljubljena slovenska glasbena skupina Los Ventilos ne slovi le po glasbi, nadvse poslušljiv je tudi zadnji duet z Raiven 100krat (Okoli mene), temveč tudi nadvse simpatičnem pevcu Urbanu Severju.
Glasba ga je zapeljala že v otroških letih, zdaj pa se je znašel v ljubezenskem trikotniku z glasbo in gimnastiko. Njegovi kitarski začetki segajo v četrti razred, ko je kot 'mulec' prvič v roke prijel to čudežno glasbilo. To ga je tako prevzelo, da se je pri Pavletu Kavcu začel učiti električne kitare. Počasi je legendarnega slovenskega kitarista spremljal na koncertih na ritem kitari. Potem se je njegov odnos z inštrumentom nekoliko ohladil, vmes so posegle tudi druge dejavnosti, recimo gimnastika. “Kitaro sem postavil v kot vse do leta 2012, ko sem s svojim bendom Neomi posnel album. Tako sem spoznal ljudi, s katerimi smo vse od takrat nerazdružljivi,” pojasnjuje Urban, ki se je štiri leta za tem, spomladi 2016, pridružil zasedbi Los Ventilos.
“Tega nikoli ne bom pozabil. Odšli smo v studio, kjer ni bilo oken, ko smo prišli ven, pa smo stopili v sneg,” se aprila tistega leta, ko je vso širno Slovenijo presenetila snežna odeja, spominja glasbenik. Sam je že od nekdaj občudoval Ventilose, sicer najljubša pa mu je zasedba iz prvega obdobja z Jacuzzijem, prvotna zasedba, v kateri je nastal komad Ne gledam nazaj. “Ko sem bil star deset let, je bila ta pesem brez dvoma ena mojih ljubših,” pojasni z navdušenjem. A tako kot številni slovenski bendi tudi Los Ventilos le redko dobijo prostor v slovenskem medijskem prostoru. Nekaj več odmevnosti je bil deležen zadnji duet s pevko Raiven. Ali je v moški zasedbi, polni testosterona, dobrodošel tudi nežnejši spol?
“Mislim, da na rokovski sceni velja prav obratno. Veliko je namreč skupin, ki so imele v svojem sestavu dekle, pa so se potem med seboj sprli. Mi si je načeloma ne želimo,” z nasmeškom pove Urban, a hitro doda: “Za duet pa je super!” Glasbenikova druga ljubezen je gimnastika. Vse od 16. leta je namreč trener kadetske gimnastične reprezentance. Pa ga bolj poslušajo dekleta v ekipi ali fantje na vaji? “Punce me bolj poslušajo! A so stare 12 let. Mislim, da me kmalu več ne bodo poslušale,” pove z nasmeškom.
“Moja dekleta so super. Pri fantih pa je tako, da se moramo tudi mi včasih pogovarjati kot dekleta. Ne moremo povedati vsega na prvo žogo. Pri nas gre vse na prostovoljni bazi, ves čas, ki ga vlagamo, je tako zlata vreden. Zato se moramo med seboj spoštovati, saj je vsak v drugem življenjskem obdobju. Vsako minuto, ki jo nameniš bendu, oddelaš z dušo.”
Besedilo: Nika Arsovski // Fotografije: Goran Antley, Francois Friderich
