Uroš Perič: Iz njegovih jajc direktno do ljudi

Uroš Perič (foto: arhiv Nove) arhiv Nove
Vir: Nova
17. 5. 2011

Ko Uroš Perič igra bluz in džez, igra po svojem občutku, nič ni naučenega. Vedno zapoje tako, kot se počuti v tistem trenutku.

Kaj vam pomeni aplavz?

Glasbeniki opravljamo tako delo, da kdaj, ko nastopamo, aplavza tudi ni. Recimo, ko nastopamo za kakšna podjetja in gostje pijejo šampanjec. Se pravi, da znamo nastopati z aplavzom in brez njega. Stvar pa je v tem, da glasbeniki na nastopu damo iz sebe energijo, če verjamemo v kozmične variante.

Ko dam svojo energijo ven, jo dobim nazaj z aplavzom. Kadar ni aplavza, odigram pa enako kakovostno, takrat sem po koncertu dvakrat bolj utrujen, kot da bi igral na dveh koncertih. Če pa dobim aplavz, sem lahko po koncertu poln energije.

Kako ste doživeli New Orleans, ko ste bili tam?

Ko sem šel prvič, sem bil povabljen na njihov prestižni džez festival. Pred tem sem igral še v Chicagu v znanem džez klubu, vendar mi je New Orleans ostal najbolj v spominu. Je edini kraj v Ameriki, kjer bi lahko živel. Sicer mi Amerika kot takšna ni všeč, všeč pa mi je njihova glasba. Tam je večinoma črnsko prebivalstvo, ki posluša kakovostno glasbo. Ulice so dolge in na njih so bari in bordeli, drug zraven drugega ...

V teh barih se igra različna glasba, lahko celo izbiraš med različnimi stili džeza, rokenrola in bluza. Tako lahko izbereš tisto glasbo, ki bi jo rad poslušal. V New Orleansu je alkohol dovoljen tudi na ulici, drugje v Ameriki pa ni. New Orleans je pravo mesto za zabave, ima tudi največ glasbenih festivalov. Ko se en konča, se drugi začne, stalno se nekaj dogaja. Zelo znani Američani se hodijo tja zabavat, pa ne samo zaradi glasbe. Tam je tudi zelo veliko maturantskih zabav.

Zakaj se tako držite Raya Charlesa?

Od njega sem se odlepil že pred nekaj časa. Koncertu v Križankah je na željo organizatorja naslov Ray is back, čeprav ne bom izvajal samo Raya. Na zadnjih dveh zgoščenkah, ki sem ju izdal, in na koncertu v Cankarjevem domu z dueti ni bilo Raya. Ljudje vseeno predalčkajo. Stvar je v tem, da ima vsak glasbenik, tako kot vsi ustvarjalci, predhodnika, na katerega se zanaša. To je stoodstotno.

Če ima neka pevka za predhodnika Alenko Godec, ki nima tako specifičnega glasu, veliko punc poje podobno kot ona, se ne reče, da poje kot ona. Ray Charles je imel poseben vokal in tudi jaz ga imam. Tudi ko delam svoj komad in ga dam Američanom, mislijo, da ga je morda nekoč posnel Ray. Pravzaprav me samo v Sloveniji toliko primerjajo z Rayem. Ko se drugje pojavim na džez festivalih, sem pevec. Sem Uroš Perič, piše samo, na koga spominja moj vokal, kar je praksa pri soul in bluzovskih vokalistih.

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri