Uroš Umek (DJ Umek): Nočni ptič

29. 11. 2016 | Vir: Nova
Deli
Uroš Umek (DJ Umek): Nočni ptič (foto: Goran Antley)
Goran Antley

V decembru se prvič letos na slovenske odre vrača pionir techna, priljubljeni DJ Umek, ki se že veseli novega nastopa pred domačim občinstvom. 

Prihod na domača tla pa je obudil tudi številne spomine na začetke elektronske glasbene kariere, ko je s prijatelji in svojim 'sintisajzerjem' osvajal dekleta na ljubljanskih ulicah in zabijal koše na košarkarskih igriščih.

Letos ste zakorakali v četrto desetletje, vaša ljubezen do elektronske glasbe pa se je začela že v mladostniških letih. Kako se torej počutite po toliko letih na glasbeni sceni?

Užitek je še vedno isti, edino potovanja me bolj utrudijo kot v mlajših letih. Sicer pa na odru še vedno tako uživam kot nekoč.

Po več kot desetletju letos prvič niste na seznamu najboljših stotih DJ. Kaj to pomeni za vašo kariero?

Letos sem prvo leto izpadel iz stoterice naj didžejev, vendar pa sem se znašel na tret­jem mestu nekoliko bolj 'underground' scene. Nisem torej končal daleč za stotim mestom. Mislim, da vse te lestvice nimajo tako velikega vpliva na kariero, kot se jim pripisuje. Seveda mi gode, če si med prvimi, vendar pa sem se tega počasi navadil. Pred desetimi leti sem bil uvrstitve seveda zelo vesel.

Pred kratkim ste na socialnih omrežjih z oboževalci delili fotografijo, posneto pred nekaj deset­letji na postaji javnega prometa. Koliko vode je že preteklo v tem času?

Uf, mislim, da je bilo to v sred­nji šoli. Če se ne motim, je bila posneta leta 1992 ali kakšno leto za tem.

Na njej je naš bend, ki smo ga ustanovili s prijateljema. Bila sta programerska frika, jaz pa nisem imel pojma o računalnikih. Skupaj smo spoznavali glasbo in se počasi učili, popoldne pa služili denar, da smo si lahko privoš­čili 'sintesajzerje'. Seveda smo bili nanje zelo ponosni!

Še danes ne vem, kdo je to fotko našel in objavil. (smeh) Že pred tem sem vrtel glasbo, vsekakor pa so to moji začetki. Glede na to, da v rokah držimo sintesajzerje, smo takrat že nekaj znali.

V tistem času ste še izbirali med košarkarsko žogo in mešalno mizo?

Ne, takrat je bilo že kristalno jasno.

Pa je bila želja po nastopu v NBA vseeno velika? Kaj o tem menite zdaj?

Verjetno sem si tega želel kot košarkar. Saj se za nazaj niti ne spomnim. Košarka še danes predstavlja velik del mojega življenja. Rad zbiram superge, si ogledam velike tekme. Ljubezen je zato ogrom­na, medtem ko so se sanje o NBA razblinile pri 17 letih, ko sem prenehal igrati košarko. Kaj bi lahko bilo, če bi nadaljeval kariero v košarki?! Verjetno nič.

Kljub temu pa vaša igra pod košem ni ostala neopažena.

Bil sem član državne reprezentance v mladinski kategoriji. Tako da mislim, da sem bil kar precej dober, pa vendar bi potreboval še veliko treninga za člansko reprezentanco.

Ali obstajajo kakšne vzporednice med poklicem didžeja in igranjem košarke?

V bistvu ne veliko. Poklic didžeja je precej individualen, medtem ko je košarka ekipni šport. Zdravo športno življenje je popolno nasprotje nezdravemu nočnemu življenju. Obe stvari sta mi všeč, v obeh svetovih pa sem se vendarle našel.

Kadar niste na delovnem mestu, hodite torej zgodaj spat?

Ah, ne hodim zgodaj v posteljo. Nekaj časa sem seveda poskušal, spat sem se odpravil ob polnoči, vendar sem nato med vikendom za mešalko skorajda zaspal. Samo čakal sem, da se konča, ker mi je zmanjkalo energije in postal sem zaspan. "Čakaj, Uroš, ti si DJ! Opravljaš posel, ki ti je najljubši na svetu." Ne morem ljudi razočarati s tem, da sem za mešalno mizo videti neprespan. Tako tudi med tednom bedim do jutranjih ur, zato da med vikendom lažje zdržim. Želim, da ljudje od mene dobijo, kar si zaslužijo!

  • Ritmi izpod mešalke DJ Umka bodo zadoneli 9. decembra
    v Dvorani Stožice, kjer bo skupaj s Siddharto in Big Foot Mamo poskrbel za edinstveni glasbeni spektakel. Vstopnice za izjemen dogodek so že v prodaji, vsi izvajalci skupaj pa bodo poskrbeli za nepozaben koncert, ki bo navdušil tako ljubitelje rok kot tudi elektronske glasbe.

Nika Arsovski

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj