Uroš Zorman: Moja žena je zame ideal ženske

Glede na to, da je moja žena Slovenka in zame najbolj simpatična punca, težko odgovorim na vaše vprašanje. (foto: Primož Predalič) Primož Predalič
Vir: Story
26. 6. 2011

Slovenski rokometni reprezentant Uroš Zorman, ki je pred meseci podpisal triletno pogodbo s poljskim klubom Vive Targi Kielce, se je vrnil v Slovenijo.

Preden se bo lahko popolnoma odklopil, ga čakajo še dve pomembni reprezentančni tekmi, poletni tabor, ki ga organizira v okviru svoje rokometne akademije, potem pa pridejo na vrsto morski užitki z družino. Trenutno ženo in dva sinova precej pogreša, a ne za dolgo, saj se mu bodo naslednjo sezono pridružili na Poljskem.

Kako ste se navadili na novo ekipo?

Zelo hitro in brez težav. Tudi novi soigralci so me zelo dobro sprejeli. Okolje v Kielcah je res prijetno. Tako v klubu kot v mestu je zanimivo in prijazno. Na Poljskem se res odlično počutim in selitev je bila pravi korak. Čeprav nenaden.

Kakšna je kakovost rokometa na Poljskem v primerjavi s Slovenijo?

Rekel bi, da je na nižji ravni kot pri nas. Imam pa občutek, da se iz leta v leto dviguje. Prepričan sem, da bo v prihodnosti poljska liga, glede na to, da ni nekih večjih finančnih problemov, lahko zelo napredovala.

Imate tudi na Poljskem že svoj klub oboževalk?

Haha. Ali imam klub oboževalk v Sloveniji? Ne bi vedel. Na Poljskem pa še manj.

Pravijo, da so Poljakinje simpatične punce ... Kaj pravite na to, če jih primerjate s Slovenkami?

Glede na to, da je moja žena Slovenka in zame najbolj simpatična punca, težko odgovorim na vaše vprašanje. Žena Katja je zame ideal ženske. Zagotovo pa imajo vsa dekleta v vsaki državi svoje čare. O Poljakinjah ne morem reči prav veliko, verjetno se najdejo prav tako simpatične kot kje drugje po svetu.

Kaj je tisto, kar najbolj pogrešate?

Trenutno pogrešam družino in krog prijateljev. Potem ko sem se iz Španije vrnil domov, sem mislil kariero končati doma, v miru, v krogu svojih najbližjih. Potem pa znova selitev v tujino. Navajam se, spoznavam nove ljudi. A tako pač je, posel je posel. Kot športnik sem navajen vsega.

Kako se sprostite po napornih treningih?

Glede na to, da sem v tujini in da sem večji del časa sam, največkrat pogledam kakšen film. Včasih gremo tudi v savno ali na kakšno pijačko v mesto. Komaj pa že čakam poletje, da bom lahko nekaj dni čisto sam z ženo in sinovoma.

Kakšne načrte imate za poletje?

Sezone še ne bo tako hitro konec. Najprej me čakajo obveznosti v reprezentanci, saj igramo še dve zelo pomembni tekmi v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo v Srbiji. Tega se zelo veselim, čeprav smo proti koncu sezone že zelo utrujeni. Potem pride na vrsto veselje stotih otrok, ki mi ga bodo pričarali že četrto leto zapored na mojem poletnem taboru, šele nato sledijo prave počitnice - tokrat 14 dni odklopa z družino na morju na Hrvaškem.

Tudi letos za mlade ljubitelje rokometa organizirate rokometni tabor, tokrat v Savudriji.

Tako je. Z ekipo bomo poskušali otrokom popestriti poletje, jih naučiti nekaj rokometnih veščin, se poigrati z rokometom na mivki in se seveda zabavati ob družabnih igrah, plesu, ustvarjalnih delavnicah in podobno. Poleg tega bomo obiskali tudi evropsko prvenstvo v rokometu na mivki, ki bo takrat v Umagu, manjkali pa ne bodo niti znani rokometni gosti. Letošnji termin je od 25. junija do 1. julija, tako da se otroci še lahko prijavijo, več informacij pa bodo našli na spletni strani akademija-zorman.si.

V čem poleti najbolj uživate?

V redkih trenutkih prostega časa, brezdelja. V kopanju z otroki v morju, igranju s sinovoma in preživljanju prostih trenutkov z ženo.

Kako se je Maks navadil na bratca? Imata rada žogo?

Oba sta super. Starejši Maks je takoj sprejel mlajšega Jakoba. Sedaj ko Jakob že hodi in govori, sta prava bratska naveza. Skrbita drug za drugega in prav lepo ju je gledati. Žoga? Hm, ne bi rekel, da sta kaj bolj navezana nanjo kot katerikoli drug otrok. Seveda se z njo igrata, pa ne nujno z rokometno. (smeh) O športnih genih pa ne duha ne sluha, pa saj jih tudi pri meni pri teh letih ni bilo.

Si želite, da bi kdo od njiju postal rokometaš?

Prav posebne očetovske želje nimam, da bi se tudi onadva ukvarjala z rokometom. Z ženo ju ne bova nikamor silila. Če bosta želela igrati rokomet, ga bosta, če bosta želela plavati, bosta plavala. Sicer pa se bosta sama odločala, kaj si želita početi, s katerim športom se bosta ukvarjala. Podpiral ju bom v njunih odločitvah.

V Kielcah boste ostali še nekaj let. Kako se boste uskladili z družino?

Ker je odločitev padla zelo hitro, družina ni šla takoj z mano, saj smo potrebovali nekaj časa, da vse uredimo (vrtec, stanovanje …).  Nekajkrat so že prišli na obisk, z naslednjo sezono pa se moji najdražji selijo na Poljsko.

Priporočamo

Nova Story že v prodaji

Story