Trboveljčanka, ki je svoj kreativni kotiček našla na Obali. Morje jo polni z željo po delu, čeprav je ta zakoreninjena že od prvega okusa po belih strminah.
Urška Ahac je nekdanja alpska smučarka, danes pa nutricionistka in kineziologinja z življenjskimi modrostmi za mlajše generacije.
Story: Urška, oblačila, v katera smo vas odeli na snemanju, sovpadajo z vašo vsakdanjo športno opravo. V njih ste se počutili domače, predvidevam.
Res! Moj prvi komentar je bil, da so to 'moje' barve. Izbor oblek mi je bil nedvomno po meri, čeprav se v resnici nismo glede tega predhodno popolnoma nič usklajevali. Lahko rečem, da je bilo to prijetno presenečenje in veliko olajšanje za stilistko in urednico. (smeh)
Story: Od malih nog ste vendarle dihali, živeli za vzdržljivostne športe – 12 let ste se profesionalno ukvarjali z alpskim smučanjem. Kakšnih življenjskih lekcij vas je naučilo in vas še danes uči športno udejstvovanje?
Za prve korake v športu je tako kot pri vseh zaslužna družina. Omogočila mi je, da sem se kot otrok lahko začela ukvarjati s smučanjem. Predvsem oče, ki se je meni in moji izbiri športa povsem posvetil, in starejša sestra, v tistem obdobju že uspešna smučarka. Športni geni so pri nas resnično močni, saj je tudi mlajša sestra danes uspešna košarkarska reprezentantka. Očitno mi je namenjeno, da življenje posvetim športu. Vanj se poglobim v teoriji in praksi in to, da smo športna družina, mi je zelo všeč.
Story: Prek učenja smučanja ostajate povezani z belimi strminami. Vam je delo z otroki pisano na kožo?
Res je, dobro se znajdem v vlogi učiteljice in predavateljice, sploh kadar imam znanja željno občinstvo. Otroci so zakon, ob njih se resnično sprostim in odklopim.
Story: Po dokončanem študiju kineziologije na fakulteti za šport pa danes delujete kot kinezioterapevtka, trenerka in maserka v Zasebnem zavodu za rehabilitacijo, regeneracijo in rekreacijo KinLab.
Zasebni zavod sem ustanovila, da bi pridobila praktične izkušnje in podrobno spoznala področja, ki me resnično zanimajo. S selitvijo sem svoje delo prilagodila okoliščinam in se osredotočila zgolj na en vidik regeneracije prehrano. Danes pišem jedilnike tako za športnike kot ženske, ki so se v življenju srečevale s podobnimi lekcijami kot jaz.
Story: Je pomoč ljudem lažja zaradi vašega izhodiščnega razumevanja športne poti?
Šport me je veliko naučil. Predvsem posledic, ki jih lahko občutiš, če se ne poslušaš in telo izpostavljaš večjim naporom, kot jih dejansko zmoreš. Za marsikoga z bolečinami sem prvi naslovnik. Vedo namreč, da sem imela sama res 'srečo' na tem področju.
Story: Srečo?
Mladostniška leta, čas, ki najbolj vpliva na razvoj telesa, so zaznamovali vsakodnevni treningi, disciplina in stres v borbi za športni uspeh. Pri 21 letih so mi diagnosticirali stoodstotno neplodnost. Zdravnica je takrat pričakovala, da se bom s tem sprijaznila.
Story: Ste se?
Nisem. Stvari sem vzela v svoje roke, ker sem najbolj prepričana le, če raziščem sama. Spoznala sem, da konvencionalen pristop ni edino, kar obstaja, odkrila sem alternativo in različne metode zdravljenja ter nazadnje vse skupaj združila v komplementaren pristop. Danes lahko ženskam s podobnimi težavami pomagam z nasveti iz prve roke.
Story: Omenjali sva tesen odnos, ki ga spletate z družino. Je starševsko zaledje prvo, h kateremu se zatečete po pomoč? Kakšnih nasvetov si želite?
Najbolj sem željna lekcij, ki jih ponudi moj ati. V mojih očeh je oseba, ki premore največ spoštovanja, je najbolj pošten, pravičen in ambiciozen človek, kar jih poznam. Vse to mu je uspelo združiti z močno intuicijo in občutkom za pravo lansiranje informacij, zato od njega vedno slišim tisto, kar moram. Čeprav mi včasih res ni prav. Rada se izrazim, da centrira moj notranji kompas.
Story: Imate kdaj občutek, da vam ljudje zavidajo kariero in zgrajeno osebnost pri 'rosnih' 25 letih?
Ne, čeprav sem že slišala komentarje v tej smeri.
Story: Vas presenečajo?
Včasih, ker se mi zdi, da se konstantno pomikam novim izzivom naproti. Zelo težko se ustavim. Srečo imam, da sem obdana z ljudmi, ki mi nikoli ne dajo občutka zavisti ali kakršnegakoli primerjanja. Ni jih veliko, vendar so takšni prijatelji izjemni in sproščenost, ki jo živim z njimi, cenim bolj kot karkoli drugega.
Story: Kakšna družba vam ustreza?
Takšna, ki mi konstantno drži ogledalo. Ob sebi imam ambiciozne, osredotočene in predvsem predane ljudi. Smo z vseh vetrov in nekako orjemo ledino vsak na svojem področju.
Story: Vaše življenje bi opisali kot ...
Nekomplicirano. Sem tipična predstavnica generacije Z. Ne razmišljam o dolgoročni prihodnosti, ampak imam trenutne cilje, postavljene za približno dve leti vnaprej. Ne razmišljam o posojilu, o nakupu avta ali stanovanja ... Ker mi ni všeč ideja, da bi me karkoli priklenilo na neko točko. Zaupam v potek dogodkov in verjamem, da se življenje odvija zame.
Story: Naglas izdaja, da prihajate iz Trbovelj. Je bil velik preskok, ko ste prišli študirat v prestolnico?
Moji spomini na otroštvo so zelo netrboveljski, saj sem bila zaradi smučanja več naokoli kot doma, so pa Trbovlje mesto, kamor še danes rada pridem na 'dopust.' Po drugi strani je bilo življenje v prestolnici med študijem preveč intenzivno, hektično in predvsem preveč površinsko. Sem punca na 'izi,' punca iz hribov. Bolj kot zategnjenost cenim sproščenost. Večkrat sem občutila stres, ki je bil popolnoma nepotreben.
Story: Danes živite na Obali. S čim vas navdaja bližina morja?
Selitev na Obalo me je transformirala, predvsem zato, ker sem na svojem seznamu želja naredila še eno kljukico. Izola je vse, kar si trenutno želim in potrebujem. Želja po delu je bila v meni vedno prisotna, je pa res, da jo je lažje uresničiti, če te obkroža jod in ti ščitnica daje energije na kvadrat.
Story: Ves čas ste na preži za novimi znanji. Želite svojo motivacijo prek bloga in kreativnega pisanja prenesti tudi na dekleta svoje starosti?
Verjamem, da je v znanju moč. Pa ne zato, ker če več veš, več veljaš, ampak zato, ker z njim lažje oblikuješ svoje mnenje in zagovarjaš svoj prav. Na blogu delim preverjene informacije z željo, da bi jih čim bolj razumljivo posredovala širšemu občinstvu. Protiutež strokovnim objavam s področja nutricionistike je moj profil na Instagramu, s katerim želim dekletom prikazati drug, sproščen del Urške. Lažje si ustvarijo celotno sliko. Življenje je ravnotežje in razumevanje tega je bilo zame vedno težko.
Story: Ozaveščate tudi moško populacijo?
Glede na statistiko moški sestavljajo polovico mojih bralcev. Očitno ustvarjam nekaj, kar je zanimivo za oba svetova.
Story: Kolikšno skrb pa posvečate prehrani, saj ste usposobljena nutricionistka?
Precejšnjo. Že pred časom sem se zavestno odločila na prvo mesto postaviti sproščenost, zato danes jem po občutku. Jem zdravo z obveznimi hipnimi hedonističnimi 'spodrsljajčki,' saj verjamem, da hrana pokriva tudi čustveno komponento.
Story: Vaša obvezna vsakodnevna 'pregreha' je beg v naravo v športnih copatah. Kaj vam daje tek?
Svobodo. Tek je že dolga leta oblika rekreacije za regeneracijo misli. Najhitreje me 'odpelje'...
Story: Pa uspe visokim petam kdaj nadomestiti teniške copate?
Redko, vendar se zgodi. Kljub vsemu sem ženska, in če s športom krepim svoj jang, so čipka, ličila in petke tisto, kar uravnoteži moško energijo in osvetli moj jin.
Story: Zdaj sem prepričana, da vam samozavesti nikoli ni primanjkovalo ...
Ravno zato, ker je bila moja samozavest vse življenje 20 metrov pod zemljo, sem danes do te tematike toliko bolj strastna. Poznam razliko med samozavestjo, ki izhaja iz ega in je plod slabe samopodobe in precej podobna narcisoidnosti, ter med tisto, ki predstavlja zavedanje sebe svojih lekcij in okoliščin. Naši možgani so izjemni in prav hecno je, kako nam neoblikovan prednji reženj zna ponagajati. Že samo razumevanje tega in zavedanje, da vsako stvar prerastemo ker nam možgani ne dovolijo, da bi ostali na isti ravni pa je lahko marsikomu v veliko tolažbo.
Napisala:Neja Drozg
Kreativni vodja:Petra Rozman
Fotografije: Luka Svetic
Stiliranje: Tina Tanko
Ličenje: Gašper Gmajnar za MUD
Pričeska: Irena Poderžaj za Mič Styling
Lokacija: Tabor in okolica Slovenskega Etnografskega muzeja, Ljubljana
Zahvala za gostoljubnost: Športno društvo Tabor
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
