Njene izrečene besede dajo misliti.
Urška Klakočar Zupančič se je na Facebooku oglasila z osebnim zapisom, v katerem je spregovorila o žaljivkah, poniževanju in pritiskih, nato pa posebno sporočilo namenila tudi tistim, ki za zasloni pišejo žaljive komentarje.
"Če je cena za to žaljenje, jo bom plačala"
Nekdanja predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je na družbenem omrežju Facebook objavila zapis, ki je hitro pritegnil pozornost. V njem je poudarila pomen vztrajanja pri lastnih vrednotah tudi takrat, ko je človek zaradi njih tarča kritik ali žalitev. V objavi ni navedla konkretne osebe niti pojasnila, na katere posamezne napade se odziva.
"Žensko lahko poskušajo utišati z žaljivkami. Lahko jo zasmehujejo zaradi njenih prepričanj, jo ponižujejo zaradi njene drugačnosti in jo napadajo, ker si upa povedati, kar misli," je med drugim zapisala.
V nadaljevanju je izpostavila vrednote, za katerimi po lastnih besedah stoji – človeka, dostojanstvo, solidarnost in pravičnost. Zapis je sklenila s sporočilom, da je pripravljena sprejeti tudi žaljenje, saj bi bila zanjo cena molka previsoka.
"Toda obstaja nekaj, česar ji ne morejo vzeti: njene hrbtenice. Jaz vem, za kaj stojim. Za človeka. Za dostojanstvo. Za solidarnost. Za pravičnost. Za svet, v katerem moč ne pomeni pravice poniževati šibkejšega. Če je cena za to žaljenje, jo bom plačala. Ker bi bila cena molka zame previsoka."
Posebej se je dotaknila spletnih komentarjev
Klakočar Zupančičeva je nato pozornost namenila še pojavu, s katerim se na družbenih omrežjih srečujejo tako javne osebe kot številni drugi uporabniki – žaljivim in nepremišljenim komentarjem.
Opozorila je predvsem na dejstvo, da lahko nekaj, kar nekdo napiše v nekaj sekundah, na človeku na drugi strani zaslona pusti precej daljši pečat. "Nekateri ljudje mislijo, da komentar izgine takoj, ko ga napišejo. Ne izgine. Ostane v človeku, ki ga je prebral. Včasih za nekaj minut, včasih za dneve, včasih za vedno," je zapisala.
Po njenem imajo besede težo, spletno poniževanje in žaljenje pa ne kažeta moči tistega, ki ju uporablja. Ob tem je opozorila, da uporabniki družbenih omrežij pogosto ne vedo, s čim se v zasebnem življenju spopada oseba, ki bere njihove besede. Svoje razmišljanje je zaključila s pozivom k človečnosti tudi v okolju, kjer lahko občutek anonimnosti in oddaljenosti hitro zmanjša zadržke pri komunikaciji.
To ni prvi osebni zapis Klakočar Zupančičeve v zadnjem obdobju. Le nekaj dni prej je na Facebooku ob novih fotografijah razmišljala o pozitivnosti in prijaznosti ter zapisala, da ohranjanje pozitivnega pogleda ne pomeni ignoriranja slabega, temveč odločitev, da človek ne dovoli, da bi ga slabe stvari spremenile.
