S temi besedami je poslala zelo jasno sporočilo.
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je na družbenem omrežju Facebook objavila fotografijo svojega portreta in ob njej zapisala nekaj besed, s katerimi se je odzvala na komentarje o svojem videzu. A pri tem se ni ustavila. Kmalu je sledil še precej drugačen, bolj oseben in razmišljujoč zapis, v katerem je spregovorila o svetu, kakršnega si želi.
Nekdanja predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je znova pritegnila pozornost s svojima objavama na Facebooku. Tokrat ni govorila o političnih odločitvah, temveč se je najprej odzvala na tiste, ki komentirajo njen videz.
Ob fotografiji svojega portreta je brez olepševanja zapisala: "Nekateri še vedno ne zmorejo brez komentarjev mojega videza. Da, postarala sem se. Čudežno, kajne? Medtem ko jaz živim, delam in nabiram leta, nekateri očitno še vedno čakajo, da bodo odrasli."
Z besedami je jasno pokazala, da se kritikam na račun svojega videza ne namerava ukloniti. Njen odgovor je bil neposreden, nekoliko ironičen in usmerjen predvsem v tiste, ki se namesto z njenim delom ukvarjajo z njenim zunanjim videzom.
Po ostrem zapisu sledilo povsem drugačno sporočilo
A to ni bilo vse. Klakočar Zupančič je nato na Facebooku delila še daljše razmišljanje, v katerem je spregovorila o svoji viziji sveta brez meja, predsodkov in sovraštva. "Sanjam o svetu brez meja. To ni svet brez različnosti. Je svet, v katerem različnost ni razlog za strah, ampak priložnost za spoznavanje. Meje so včasih potrebne na zemljevidih, nikoli pa ne bi smele postati zidovi med ljudmi."
V nadaljevanju je poudarila predvsem pomen svobode, strpnosti in medsebojnega razumevanja. "Sanjam o svetu, v katerem otroci ne bodo podedovali sovraštva svojih prednikov, v katerem bodo ljudje svobodno potovali, ljubili, ustvarjali in mislili. Sanjam o svetu, v katerem bo sočutje močnejše od predsodkov in človečnost pomembnejša od pripadnosti."
Svoje razmišljanje je sklenila z besedami, ki povzemajo osrednje sporočilo njene objave: "Kajti svet ne postane večji, ko širimo svoje meje. Večji postane, ko širimo svoje obzorje. In morda je prav to naša največja naloga: ne graditi novih zidov, ampak rušiti tiste, ki jih nikoli ne bi smelo biti."
Čeprav sta njeni objavi na prvi pogled precej različni, ju povezuje podobna misel. V prvi je opozorila na nesmiselnost obsojanja ljudi zaradi njihovega videza, v drugi pa je razmišljanje razširila na predsodke, razlike med ljudmi in pomen sočutja.
Nekdanja predsednica državnega zbora je tako z osebnega odziva na kritike prešla k širšemu družbenemu sporočilu, v katerem je poudarila, da bi morali ljudi manj presojati po zunanjosti, razlikah in pripadnosti ter več pozornosti namenjati medsebojnemu spoštovanju. Njeni besedi o staranju in svetu brez meja pa odpirata tudi vprašanje, zakaj so videz, starost in osebne značilnosti javnih osebnosti še vedno tako pogosta tema razprav.
