Slovenska glasbenica Urška Majdič nastopa pod umetniškim imenom Uma. Pred letom dni je doživela težko življenjsko izgubo ob smrti očeta in v spomin nanj je pripravila koncert, ki ga je poimenovala Duša.
"Vzeti bolečino in jo spremeniti v nekaj lepega, to je bila ideja lani, ko sem zasnovala koncert Duša," pravi Urška, za katero je bil to čustveno najmočnejši koncert v življenju. "Še nikoli prej nisem čutila toliko ganjenosti, res je bil najmočnejši koncert mojega življenja. Neponovljiv."
Story: Urška, vrsto let že ustvarjate na glasbenih odrih. Zaupajte nam, kakšen pomen ima za vas glasba in kaj vam pomeni delo na glasbenih odrih?
Mirno lahko rečem, da me glasba rešuje, vedno znova. Pomaga skozi stiske, me spomni, kdo sem, in me hitro uglasi na pravo frekvenco. Včasih je filter, včasih orodje. Skozi leta oblikovanja kot avtorica, pevka in nastopajoča sem ogromno spoznala o sebi, se razvijala in si prizadevala, da sem iz zelo plahe osebe postala notranje močna ženska, prizemljena in izčiščena. Izčiščena v smislu, da sem se otresla vsiljenih vplivov in se osvobodila do te mere, da končno zaupam lastni ustvarjalnosti in občutku.
Story: Vaši prvi koraki so bili v rokovski skupini Billysi, za katero ste spisali tudi številna besedila, danes pa delujete še pod umetniškim imenom Uma. Če se ne motim, imate tudi svojo glasbeno zasedbo.
Da, sem avtorica besedil in soavtorica glasbe. Billysi bodo vedno del mene, ponosna sem na nešteto koncertov, štiri albume, vse dogodivščine. A razvoj gre dalje in Uma je zdaj odsev mojega sedanjega notranjega dogajanja. Trajalo je, da sem našla prave ljudi, ker je težko začeti znova. A sem se ravnala po instinktu in si vzela čas. Uma smo zdaj šestčlanska zasedba, vendar obstaja tudi jedrna različica, kjer smo zgolj trije, in takrat se aranžmajsko prilagodimo. Navdušena sem nad našim bendom, tega ne skrivam. Mislim, da je naša sinergija res nekaj posebnega, nekaj čistega in iskrenega ter izredno dinamična v prepletanju zvrsti. Uživancija!
Story: Kakšne pa so razlike, če pogledamo ustvarjanje v skupini Billysi in Umi?
Ena je stopnja zrelosti, ki sem jo prej omenila, pa tudi osvoboditev pričakovanj. Pri Uma nismo omejeni z zvrstjo in nihče me ne bi mogel prepričati, da bi delala nekaj, kar mi ne ustreza. Črpam iz sebe, iz svoje iskrenosti in osebne zgodbe, zato tu ni napačnih odločitev. Z bendom vzpostavimo 'flow', tok v pravi smeri, in potem nekako skupaj, kreativno plujemo tja, kar dovoljuje toliko dinamike. Tega pri Billysih ni bilo, bili so drugi časi in bila je drugačna vibracija, kar seveda ni nič narobe. Uma ima zelo jasno vizijo in sporočilnost. Mislim, da je to tisto, kar bolj čuječi ljudje takoj začutijo in spoštujejo.
Story: Pred dvema letoma ste imeli tudi precej težko življenjsko izkušnjo in nekako je vzporedno takrat zaživel glasbeni projekt Duša: Neskončni album ...
Zelo sem bila navezana na očeta, in ko je zbolel in preminil, se je nekaj prelomilo v meni. To lahko razume samo nekdo, ki je doživel tako izgubo. Skrbelo me je tudi za mamo ... A vem, kaj bi mi oče svetoval. Zato sem nekako pobrala vse tiste koščke in jih zlepila v pesmi. Vzeti bolečino in jo spremeniti v nekaj lepega, to je bila ideja lani, ko sem zasnovala koncert Duša.
Story: Z glasbenimi kolegi ste lani izvedli koncert Duša – ki ste ga posvetili očetu Dušanu ob prvi obletnici njegove smrti. Kaj ste predstavili?
Še nikoli prej nisem čutila toliko ganjenosti, res je bil najmočnejši koncert mojega življenja. Neponovljiv. To je bilo 5. maja, točno na prvo obletnico smrti mojega očeta. Pesmi so čista luč. Ves dobiček koncerta smo donirali Zvezi prijateljev mladine za otroke v stiski. Želela sem narediti nekaj res lepega in neobremenjenega z denarjem. S kolegi smo tako pripravili neponovljiv večer premierne predstavitve pesmi albuma Duša. Takrat so bile še premierne, še ne čisto oblikovane, v dodelani obliki jih lahko slišite šele zdaj, na koncertih Ume.
Story: Maja izdana skladba Čarobni vrt je prva, objavljena v vaši novi zasedbi Uma. Kako je sprejeta?
Zelo dobro! Čarobni vrt je lepa, nežna pesem, ki celi srce. Mislim, da ljudje potrebujemo tako pesem, da nas razbremeni, da se ji prepustimo in spomnimo, da nismo sami. Da vedno obstaja notranji tempelj, kjer lahko najdemo uteho. Ob vsem tem pa ti nežno zleze v uho in lahko deluje kot kakšna pop-rok mantra.
Story: V bistvu ste koncert Duša obarvali tudi humanitarno. Izkupiček od vstopnic ste namenili skladu Sapramiška Zveze prijateljev mladine. Kaj vam pomeni tovrstni prispevek na dobrodelnem področju?
Če pomislim, koliko dobrodelnih koncertov ali nastopov sem že imela in kolikokrat se vprašamo: Ali s tem res pomagaš ... Da. Tudi če malo, vsak trud in ozaveščanje pomagata. Njim, ki potrebujejo pomoč, da vedo, da nekdo misli nanje, nas pa spomni, da moramo biti hvaležni.
Story: Precej ste aktivni na področju družbene in okoljske odgovornosti. Je morda to povezano tudi z vašim študijem, kjer ste se osredotočali tudi na trajnostni razvoj in sodelovali pri projektih, ki so vključevali do okolja prijazne rešitve?
Vedno sem želela spreminjati svet na bolje, če poenostavim. Turizem kot močna in multidisciplinarna dejavnost in trajnostni razvoj, ki upošteva dejavnike družbene in okoljske odgovornosti. Od nekdaj sem imela to odgovornost v sebi, med študijem sem se naučila to uporabljati kot orodje. Veliko dobrih projektov je bilo in še bodo, a zdaj je moje glavno orodje odgovornosti ozaveščanje prek pojavljanja v medijih in pa prek glasbe.
Story: Izhajate iz dveh med seboj različnih svetov, pa vendarle ju povezujete. Organizirali ste dan odgovornega turizma in celo zmagali na inovativnih rešitvah za zeleno identiteto Slovenije. Kaj vam pomeni tovrstno udejstvovanje?
Sporočanje o odgovornosti na vse možne načine. Zadnje čase so to objave na družbenih omrežjih, promoviranje družbeno- in okoljskoodgovornih podjetij in produktov, ki po moji presoji zagovarjajo prave vrednote. Vse se vrača k eni osnovi spoštovanje. Spoštovanje do sveta, narave, kulture in lastne prihodnosti ...
Story: Naj se dotakneva še vašega ljubezenskega življenja. Že nekaj časa ste srečno zaljubljeni, vaše srce je omrežil stand up komik Tin Vodopivec. S čim vas je očaral?
S Tinom sva se ujela na isti frekvenci, naredilo je klik in od takrat sva neločljiva. Lepo je, ker se sprejemava, spoštujeva, dopolnjujeva, podpirava, tudi zabavava.
Story: Kako on spremlja vaše glasbeno udejstvovanje in kako vi njegove nastope?
Ko sem lani nehala delati na radiu, sva odprla skupno podjetje in zdaj soorganizirava, soproducirava, soustvarjava dogodke, koncepte in projekte. Imava iskren in neposreden odnos in veliko komunicirava, da vse poteka gladko. Drug drugega spodbujava in včasih tudi prizemljiva, če je treba.
Story: Kaj vam pomenijo dobri partnerski odnosi in koliko pomembni so v današnjem neusmiljenem tempu?
Rada imam delo v dvoje, rada delim doživetja, dober partnerski odnos pa lahko življenje zelo razbremeni. Če ni dobrega odnosa, je bolje biti sam. Biti z nekom na isti frekvenci je nekaj najlepšega.
Story: Lani zaradi prenatrpanih urnikov nista dodobra izkoristila počitnic. Jih bosta letos?
Januarja sva sicer pobegnila na Tajsko, ob vrnitvi pa je bilo toliko dela, da se zdi to že zelo daleč. Zdaj imava še nekaj koncertov in predstav, julija si bova privoščila nekaj morja, potem pa je tu že avgust s festivalom Panč, jeseni ima Tin novo predstavo, jaz pa z novim singlom in rockumentarcem UMA - Duša. Dinamično, a to nama ustreza.
Besedilo: MIMA // Fotografije: Ulla Wolk, osebni arhiv, Goran Antley
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
