Skupina je s svojo glasbo močno zaznamovala jugoslovansko glasbeno sceno.
Njihov pečat je še danes mogoče čutiti tudi na slovenskih tleh, kjer je skupina prvič nastopila že leta 1983, in to prav v Kinu Šiška. A to niso edini spomini, ki prepoznavni obraz skupine Seja Sexona vežejo na sončno stran Alp.
► Kako se počutite v Sloveniji? Kako vam prija slovenski zrak?
Slovenci ste vedno ponosni na svoj zrak. Za vas je neke vrste prijatelj, pa tudi reke, narava. Sorodstvo. (smeh) Brez dvoma imate povsem drugačno mišljenje kot mi. V glasbenem smislu pa je Slovenija prostor, kjer si poslušalci želijo slišati tudi nove pesmi. Preostanek Balkana na koncerte gleda kot na zabavo, nekaj ur največjih hitov. Zato imamo le redko priložnost, da predstavimo tudi malo manj znane skladbe, ki morda niso bile obešene na veliki zvon. Slovenijo imam rad prav zato, ker tu lahko igram pesmi, ki mi veliko pomenijo. Takšne, ki so ljube meni, ne šefu 'kafane'.
► Na Slovenijo vas veže kar nekaj čudovitih spominov.
Deset let smo imeli v Sloveniji projekt za otroške žrtve min. V Kranjski Gori so potekali številni seminarji, otroci pa so lahko skupaj z inštruktorji izkusili tudi smučanje. V Sloveniji sem tako preživel nemalo časa. Prav v Kinu Šiška smo odigrali svoj prvi koncert zunaj Bosne, tudi prvi slovenski koncert, leta 1983. Odzvali smo se povabilu Laibacha, ne vem niti, kako so izvedeli za nas.
Z avtom smo se pripeljali iz Sarajeva, bilo je šest zjutraj. Prišli smo do dogovorjenega stanovanja in trkali na vrata, a nam nihče ni odprl. Pa smo se usedli na stopnice z vsemi inštrumenti, češ bo že. Potem pa je prišlo mimo dekle in potrkalo na vrata, trikrat kratko, enkrat dolgo in spet trikrat kratko. Vrata so se odprla. No, ugotovili smo, da obstaja skrivna šifra. (smeh) Pa smo le prišli noter. Takrat sem spoznal prvega pevca Laibachov. To je bila za nas velika reč. Takrat smo postali mednarodne zvezde.
► Sicer se pogosto spustite po belih strminah?
Seveda, vse Sarajlije smučamo, saj so nam hribi blizu. Slovenijo prav rad obiščem tudi zaradi smučanja. Rad imam bližnja smučišča, ne pa francoskih Alp in argentinskih Andov. Smučat se odpravim, kadar mi zmanjkuje moči, zato me ne mika dolga vožnja. (smeh)
► Kaj pa je sicer prvi spomin, ki se vam prikrade v misli v zvezi s Slovenijo?
Ljubljanska Olimpija. Njim smo ves čas odvzemali točke. (smeh) Naš sarajevski klub se je venomer boril za obstanek, pa nam je bilo vsakič fino priti na gostovanje k Olimpiji, kjer smo vknjižili pomembne točke. Morda vam nogomet ni šel, kot bi si želeli, zato pa ste bili ves čas najboljši v hokeju. Jesenice. Kdo bo prvak? Seveda, Jesenice. (smeh)
► Ste si sicer na naših tleh že od samega začetka pridobili del poslušalcev?
Seveda, občinstvo v Sloveniji je drugačno, zahtevno. Slovenski poslušalci niso evforični, niso navijaški. Delujejo drugače. Če ti uspe tu, je uspeh zagotovljen. Odziv slovenskega občinstva je vedno pristen. To je za umetnika vedno zahtevno, saj moraš narediti marsikaj, da si prisvojiš slovensko občinstvo. Drugje ni tako. Tam te ljubijo. V Sloveniji pa je vsak koncert nov začetek in za naklonjenost se moraš boriti.
Zabranjeno pušenje bo 19. marca nastopilo v Kinu Šiška. Skupina bo Ljubljano obiskala v sklopu koncertne turneje ob 35. obletnici prvega albuma Das ist Walter. Premierno bodo predstavili tudi zadnji album Šok i nevjerica, na katerem med drugim sodelujejo tudi s priznano bosansko raperko Sassjo.
Besedilo: Nika Arsovski // Fotografiji: Žiga Pavlin, Goran Antley
