Valerija Verhovnik ob pogledu na razdejanje zajokala

Hvaležna je za pomoč. (foto: osebni arhiv) osebni arhiv
Vir: Lea
27. 2. 2014

Nekdanja udeleženka resničnostnega šova Kmetija išče lastnika Valerija Verhovnik je v teh dneh popolnoma pretresena nad močjo narave, ki je okolico kmetije NašRaj zaradi žledu bolj kot v zimsko idilo spremenila v minsko polje.

Valerijo smo poklicali in jo povprašali, ali si lahko zadevo pridemo ogledat v živo, a nas je zavrnila, da bi bila pot predolga in morda do končnega cilja zaradi številnih naravnih ovir niti ne bi prišli. Pretresena in hvaležna vsem sosedom in ljudem iz okolice, ki so ji v najtežjih trenutkih pomagali, nam je ekskluzivno razkrila resnično stanje na sanjski kmetiji NašRaj, ki je v teh dneh v snežnem objemu videti kar pošteno naravno razmetana.

NašRaj

"Narava je uničila gozdove, nas pa za štiri dni odrezala od vsega. Grozno. Vsa povezava, ki smo jo imeli, je bil radio v avtu in pa občasni signal na mobilniku. Brez požrtvovalnih domačinov ne bi šlo, prav tako pa je prišel prav vsak vzpodbudni SMS iz doline od prijateljev," nam je razkrila Vale. In nadaljevala:

"Upam, da je ta nesreča naučila vse naše može in žene zakona v vladi, parlamentu ter občinski upravi, da smo kmetje pomemben del družbe in da je naše delo treba vzpodbujati, ne pa zavirati z birokracijo. Prav tako se morajo ljudje v mestih zavedati, da če kmetje ne bi imeli takšne mehanizacije, kot jo imajo, bi bili še danes odrezani od sveta. Pred dvema dnevoma so nam iz Elektra Primorska namestili velike agregate, ki v povprečju oskrbujejo po pet kmetij pa pravo elektriko, so rekli, bomo dobili, če bo vse po sreči, poleti. Torej si lahko že po tem predstavljate, kakšno razdejanje je narava pustila."

NašRaj

Valerija stežka opisuje trenutke, ko je v živo spremljala, kaj se dogaja pred kmetijo. "Nemočna sem gledala in poslušala, kako poka, in si rekla: Moj bog, saj je kot na minskem polju. Potem vsak dan čakaš, da bo nehalo, gledaš, kako je zmeraj več po tleh, in čakaš, da bo mimo. Ko pa sem četrti dan zaslišala, da prihaja traktor, in slišala zvok motorke, je bilo to nepopisno veselje in sem bila fantov, ko so se prebili do nas, tako vesela, da ne znam opisati. Res so junaki!

Drugače pa so se vsi načrti spremenili, ker nam je podrlo vse ograje in bo trajalo kar nekaj časa, da jih popravimo, saj moramo najprej vse očistiti, preden jih sploh začnemo postavljati na novo. Ampak nič ne moreš, treba se je sprijazniti, da bo pač vse malo drugače, in iti naprej. Nismo edini, dosti nas je, ki nas je tako prizadelo."