Domačo hiphop sceno je s slogom, ki se sproti ostri kakor svinčnik, temeljito prevetril mladi umetnik Mark Jacob Cavazza. Pod psevdonimom Vazz in navdušenostjo nad Prešernovo poezijo mojstrsko pretvarja subjektivne misli v izvirne stihe, ki bodo v vas prebudili čut za kritično ozaveščenost.
Na Instagramu ti sledimo pod imenom Young Prešeren. Kakšen pomen tiči za njim?
Naš veliki poet, po katerem sem naslovil eno izmed prvih avtorskih pesmi. Ime na profilu je ostalo.
Se nam lahko predstaviš v nekaj stavkih?
Hecno mi je opisovati samega sebe, a najbrž bi lahko dejal, da sem družinski človek in socialno bitje. Kontrast temu je dejstvo, da rad preživljam čas tudi sam, v miru, ko ustvarjam ali spoznavam sebe.
Občudujem umetnost in naravo. Iskren sem do sebe in drugih, s čimer ohranjam zdrave odnose in stremim k resnici ter skupnemu dobremu.
S tem namenom si s pesniškim peresom zarezal v raznovrstne pereče tematike. Tiči v tebi tudi kanček uporniškega duha?
Zagotovo. Kultura hiphopa odraža vsakdanje individualne ali družbene problematike že od samih začetkov. Zelo pomembna se mi zdi osebna izpoved in podajanje različnih mnenj, ki povabijo poslušalca k premisleku in odzivu.
Ne hrepenim po nezdravem uporništvu in nasprotovanju, ampak se povsem običajno dotikam teh tematskih polj.
Kakšni so trenutki, ko se počutiš najbolj svobodnega?
Ko trezen dosežem skoraj psihedelično stanje odprte zavesti oziroma se zavedam samega sebe v celoti z okolico in le bivam.
Zelo svobodno se počutim tudi, ko ustvarjam, nastopam ali hodim po svetu brez občutka teže. Lep filing.
Lahko iz spomina privlečeš na plan kakšno drzno stvar, ki si jo storil v preteklosti?
Po naravi sem zelo drzen, kar me je večkrat izučilo. Recimo dejstvo, da sem odslužil vojaški rok v finski vojski in nazadnje stopil na oder s protibolečinsko tableto v ustih.
Tisti dan sem utrpel hude bolečine v križu, a kljub temu uresničil poskočen enourni koncert. K temu sta zelo pripomogla adrenalin in nabito polna dvorana kluba Gala Hala. O slabi drznosti ne bi. Verjetno bi lahko za kak verz dejal, da je precej oster ali celo preveč direkten, brez dlake na jeziku.
Sodeloval je tudi pri ustvarjanju video spota Nine Pušlar.
Nekoč si se vestno udeleževal tudi 'freestyle' raperskih bitk. Kaj je tvoj skriti as v rokavu?
Njihovo število z leti upada, a upam na vrnitev! Skriti as pri prostem slogu ne obstaja. Biti sproščen, osredotočen in se prepustiti toku misli ter razmišljati korak vnaprej.
Od kod črpaš neomejene količine navdiha, ki ga tako spretno izlivaš na papir?
Prihaja iz potrebe zapisovanja čustev, stališč, bremen, tegob, mišljenj, občutij in mnenj. Črpam jih iz vsakdanjega življenja, ki je za vse nas lahko zelo navdihujoče. Razlikujemo se le v medijih sporočanja. Nekdo razkrije svoje občutke skozi risbo, drug s pomočjo besed, tretji pa pritisne na gas in se pelje 200 km/h.
V nas se dnevno nabirajo velike količine materiala, škoda, da ga nekateri ljudje skrivajo v predalnike in pod preproge, ko bi ga lahko spremenili v nekaj, kar osvobaja in odrešuje.
Kakšne misli in občutja želiš, da preplavijo poslušalce ob poslušanju tvojih glasbenih stvaritev?
Ne želim narekovati tega, kako poslušati glasbo. Za vsakega je to drugačna izkušnja. Prav to je najlepše bistvo glasbe. Vsak si jo lahko po svoje interpretira, se najde v besedilu ali se poistoveti z umetnikom. Prosto po Prešernu bi lahko rekel. (smeh)
Za konec – s čim narediš vtis pri nežnejšem spolu?
Z iskrenostjo, empatijo, zrelostjo, kančkom šarma in s stiskom roke.
Besedilo: Neja Drozg,
Fotografija: Urša Premik
Preberite več na Cosmopolitan.si
Novo na Metroplay: "Dezinformacije so povsod" | N1 podkast s Suzano Lovec