Na vprašanje, ali nas (in planet) čaka boljša prihodnost, odgovori, da bi morali biti z načinom okoljsko zavednega življenja vsak dan vzor za svet, v kakršnem si želimo prebivati. Pravi trenutek je zdaj. Le tako boljša prihodnost ne bo postavljena na kocko.
Koncept in delovanje mreže zero waste je že od časa, ko je bila članica organizacije Zero Waste Europe v Bruslju, dodobra zasidran v njen vsakdan. Trenutna vloga ji omogoča, da aktivno sodeluje pri oblikovanju in implementaciji dotičnih strategij v lokalnem okolju, kar si šteje v posebno čast.
Kritično je spregovorila o (ne)obetajoči prihodnosti, o tem, ali smo Slovenci v oziru zavedanja problematike z odpadki korak pred preostalim svetom, kako razvejana je v tem hipu obetajoča rešilna bilka zero waste pri nas in kakšni so vzvodi za spodbudo posameznikov, ki so šele na začetku svoje okoljevarstvene poti.
Ekologi brez meja ste pionirji ekologije znotraj slovenskih meja, saj ne zagovarjate individualnega, temveč družbeni interes. Kaj bi izpostavili kot najtrši zalogaj, s katerim se srečujete med svojim delovanjem?
Spremembe na slabo so lahko zelo hitre, na bolje pa vedno trajajo, zato sta po eni strani potrebna nenehna budna pozornost in spremljanje dogajanja, po drugi pa ogromno potrpljenja za udejanjanje dolgoročnih sprememb.
Društvo je svojo pot začelo z akcijo Očistimo Slovenijo, ki je bila zasnovana na ravni civilne pobude z idejo očistiti Slovenijo divjih odlagališč. Katera so vaša ključna vodila, ki se jih oklepate še danes?
Še vedno je naše vodilo delovanja preventiva in ozaveščanje za manj odpadkov. Pri tem se poskušamo povezati z različnimi deležniki iz različnih nivojev – lokalno, nacionalno in mednarodno – ter najti rešitve iz več zornih kotov.
Bi lahko izpostavili ključne prijeme oziroma projekte, s katerimi stremite k premikom?
Kakorkoli obrnemo, snujemo projekte za zmanjševanje odpadkov, bodisi s področja zavržene hrane, plastičnega onesnaženja in njene toksičnosti, odpadnega tekstila ali dela z občinami. Ta hip bi izpostavila projekt Obleka naredi človeka in krepitev nacionalne mreže zero waste občin kot tudi mednarodnega povezovanja v vlogi mentorstva za delo z občinami v drugih državah.
Zdi se, da smo Slovenci z intenzivnim angažiranjem na tem področju korak pred preostalim svetom.
Morda, z vidika visokega deleža ločeno zbranih odpadkov - 73 odstotkov v letu 2019. Razlog za to je tudi v zgodnji 'posvojitvi' zbiranja od vrat do vrat v primerjavi s preostalo Evropo in svetom. Seveda je še ogromno prostora za izboljšanje in nadgradnjo, kot je na primer odstranitev nečistoč med embalažo in večji delež hišnega kompostiranja. Samo ločevanje namreč ni rešitev za rastoče količine komunalnih odpadkov, vsekakor pa je pomembno za krožnost in čistost zbranih materialov.
A vendarle je vredno omeniti, da se naša prestolnica umešča na prestol prve evropske zero waste prestolnice.
Res je, kar se kaže tudi v večjem mednarodnem zanimanju po vzoru slovenskih dobrih praks zmanjševanja količin odpadkov. Hkrati pa pozornost drugih držav, ki jo dobivamo prek raznoraznih laskavih nazivov, od nas zahteva še dodaten angažma in stalno izkazovanje na tem področju.
Koliko 'zero waste' občin je sicer v Sloveniji oziroma kakšne ukrepe mora izvajati določena občina, da ji lahko pripišemo omenjeno oznako?
V Sloveniji je trenutno devet zero waste občin, večina teh se je pridružila med letoma 2014 in 2018. Trenutno jih je v postopku vključevanja osem, kar kaže na velik potencial in interes skupnosti za manj odpadkov. Slednje bodo s pridružitvijo pokrivale dodatnih pet odstotkov prebivalstva na poti do družbe brez odpadkov, medtem ko trenutna mreža pokriva 18-odstotni delež.
Kakšne ukrepe pa se mora sprejeti občina, ki se želi pridružiti nacionalni zero waste mreži – in hkrati tudi evropski?
Konkretno se mora lotiti ukrepov, ki v ospredje postavljajo načela delovanja z upoštevanjem zero waste hierarhije - prioritetno preprečevanje nastajanja odpadkov, spodbujanje ponovne uporabe in zmanjšanja odpadkov ter pravilno ločevanje za učinkovito izrabo materialov, kot sta denimo recikliranje in kompostiranje. Ko občine na vseh teh ravneh upoštevajo to hierarhijo in hkrati o tem učinkovito komunicirajo in ozaveščajo, lahko dosegajo dobre rezultate.
Kako se slovenske občine lotevajo ukrepov za zmanjševanje odpadkov oziroma kakšno delo opravljajo glede govora o ravnanju z odpadki?
Slovenske občine se lotevajo zmanjševanja odpadkov na različne načine. Na primer prek centra ponovne uporabe, z uvedbo sistema pralnih plenic ali z ukinitvijo plastike za enkratno uporabo na vseh javnih prireditvah. Nekatere gredo celo korak dlje in vključijo zero waste načela v zelena javna naročila, druge spodbujajo svoje občane za boljše ravnanje z odpadki s prihranki pri položnicah in podobno.
Kateri je ključni dejavnik, da 'zero waste' strategija res deluje?
Ključna je sprememba kulture. Zero waste družba bomo namreč postali, ko nam bo uspelo zmanjšati porabo materialov in energije in se ne bomo zanašali samo na zmožnosti recikliranja. Treba je zagotoviti tudi primerno infrastrukturo za ravnanje z odpadki in delovati po načelu preventive. Vsekakor pa je za uspeh zero waste načrta na kateremkoli nivoju bistveno izobraževanje in sodelovanje skupnosti.
Znašli smo se v t. i. 'plastični realnosti, ki ima negativne posledice tako za človeštvo kot okolje. Kakšne so alternative, ki se jih lahko lotimo nemudoma, da kot družba zmanjšamo uporabo plastičnih in toksičnih izdelkov v vsakdanjem življenju?
Pijmo vodo iz pipe vedno, ko nam okoliščine to omogočajo. Tako se izognemo nakupu plastenk, ki niso nedolžne niti pri vsebnosti toksinov niti pri potencialni reciklaži. Jeklenka za vodo in skodelica za kavo na poti sta postali moji dnevni spremljevalki. To se mi zdi najbolj preprost način, da zmanjšam uporabo plastike. Vsekakor pa je ključno, da vse dobrine čim dlje obdržimo v obtoku – naj bo to z nakupom kakovostnih izdelkov, popravili, izposojo ali izmenjavami.
Klišejsko, pa vendar – kakšna bi bila vaša spodbuda posameznika, ki je šele na začetku svoje okoljevarstvene poti oziroma to kljub kritičnemu stanju planeta še vedno zavrača? Katera dejanja – poleg ločevanja odpadkov – so tista, ki bi jih do zdaj moral posvojiti že vsak državljan?
Zavedanje, da manj je več in da se pred nakupom nečesa večkrat vpraša, ali to res potrebuje. Ko pa se odločamo za nakup, priporočam več pozornosti materialom in izvoru izdelka, hrane ter oblačil in na splošno več informiranja o vplivih potrošnje in proizvodnje na okolje ter zdravje ljudi. Okoljevarstvene poti ni treba začeti s (pre)velikimi koraki. Naj bodo ti raje majhni in postopni. Tako dobre navade lažje osvojimo in z nami ostanejo dlje časa.
Besedilo: Neja Drozg // Fotografija: Katja Sreš
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
