Plesalka Gordana Grandošek Whiddon se letos ni udeležila domačega šova Zvezde plešejo, ker jo je po svetu znova odnesla plesna turneja. Z možem Trentom namreč plešeta pri različnih projektih in potujeta po svetu.
- Story: Plesne odre ste odkrivali v različnih gledališčih po svetu, od Kitajske, Japonske, Singapurja, Amerike, Pekinga, Koreje in tja do Avstralije. Kakšni so vtisi?
Pogoji za plesno ustvarjanje so verjetno najboljši ravno v Los Angelesu, saj je tam veliko različnih priložnosti. Sicer pa so nas najbolje sprejeli na Japonskem. Tam smo bili osemkrat, na Kitajskem pa štirikrat. Obiskala sva Peking, Šanghaj in veliko malih mest od Nandžinga, Vuhana, Xiana, Xiamena do Macaua, ki je drugo mesto po številu igralnic takoj za Las Vegasom in Hongkongom. Ko sva nazadnje obiskala Kitajsko, se je v primerjavi z najinim prvim obiskom veliko spremenilo. Velik del kulture so na neki način uničili in gradijo nove stolpnice ter objekte. Ravno zaradi tega sva vesela, da sva pred leti še ujela tisti pristni kitajski pridih. Na eni izmed turnej sva plesala v Great Hall of People, kjer se sestaja parlament in je prostora za 10.000 ljudi. Plesati pred takšno publiko je neopisljiv občutek. Kitajska in Japonska se ne moreta primerjati. Kitajska je veliko bolj zanemarjena v smislu življenja, ki ga tam živijo. Na Japonskem pa sva obiskala Tokio, Osaki, Nagojo, Hirošimo, kjer smo si tudi ogledali muzej jedrske katastrofe, Fukuoka in Matsumoto. Ob najinem zadnjem obisku, ki je bil septembra, pa sva učila zelo znano zvezdo Tsubasa Imai. Da ne pozabim še Koreje in Singapurja.
- Story: S čim so vas še osvojile posamezne države?
Japonska naju je osvojila z raznovrstno hrano, s čudovitimi ljudmi in s tem, kako je občinstvo sprejelo naš plesni šov. Na Kitajskem pa sem uživala v šopingu. (smeh) Sicer pa je nekako nimam preveč rada. Sploh zaradi vseh krutih stvari, ki jih počnejo z živalmi. In mučenjem psi. V Singapurju so nama všeč podnebje, otoki in plaža. V Ameriki pa uživava v pisani kulturi. Jaz imam rada predvsem trgovine, ki imajo svoja vrata odprta tudi vso noč. Avstralija pa je znova malo nasprotje vsemu temu. Ljudje so veliko bolj sproščeni in zelo prijazni. V spominu jo imamo kot deželo z veliko zelenja, a trenutno tudi drago za denarnico. (smeh) Všeč nama je tudi Koreja, ki je precej podobna Japonski. Tako po prijaznosti ljudi kot tudi po hrani, ki jo obožujeva.
- Story: Kako pa je bilo, ko ste živeli v New Yorku?
New York je mesto stolpnic in prometa. Tam sva živela pol leta, ko smo plesali na Broadwayu. To je bila res čudovita izkušnja. Živela sva v stolpnici v 36. nadstropju, ki je imela razgled na ves Manhattan. Spremljala naju je tudi najina psička Buddy, ki pa sicer ni tako uživala kot midva. Težava je bila, da v mestu ni nikjer trave, kjer bi lahko opravila svoje potrebe. Enkrat na teden smo imeli prost dan, tako da sva najela avto in odšla do Hamptona in se naužila morskega zraka ali pa zavila do Brooklynskega parka. Imela sva tudi kolesa, tako da sva prekolesarila skoraj ves New York.
- Story: Plesna industrija je v Ameriki zelo močna. Še posebej, ker imajo plesne šove, kot sta So you think you can dance in Dancing with the stars, kar zelo prispeva k prepoznavnosti in priljubljenosti parov. Kako vidva sodelujeta v tem?
Res je. Plesna industrija je res zelo močna. Trent je nastopal na Dancing with the stars, sicer pa sva delala koreografijo za dve sezoni SYTYCD za Avstralijo. Za Ameriko nama na žalost ni bilo usojeno, saj so to sezono uporabili plesalce prejšnjih sezon. Je pa zato Trent dobil delo kot profesionalni plesalec na Strictly come dancing v Angliji in se zato konec avgusta seliva v London. To je bilo zadnji trenutek, saj se je eden izmed plesalcev poškodoval. Sem bila pa tudi jaz povabljena v ta šov pred tremi leti, vendar sva bila ravno takrat na promocijski turneji za Burn the floor. V enem tednu bi morala spakirati kovčke in se preseliti v London. Zato sem zavrnila.
- Story: Kako so obiskane tovrstne plesne prireditve?
V Ameriki so plesni šovi zelo priljubljeni in plesne prireditve v gledališčih razprodane. Še posebej, če so v šovih plesalci iz televizijskih šovov, kot je Dancing with the stars. Midva trenutno pleševa v šovu Niagari falls in imamo plesalca iz Dancing with the stars. Ta je bil pred leti tudi moj plesalec v Burn the floor. Zraven pa je še Trentova plesalka. Na seznamu je vsak dan 200 ljudi, ki čakajo na vstopnice za ogled tega šova.
- Story: Kaj plesalca čaka po končani plesni karieri?
Plesna kariera plesalca je odvisna od volje, fizične kondicije, kam te poti vodijo. Po plesni karieri lahko postaneš koreograf. Če želiš ostati v medijih in te seveda to veseli, lahko odpreš plesno šolo, imaš svoj plesni šov. Je kar nekaj možnosti.
- Story: Pluli ste tudi po Atlantiku in delali na veliki čezoceanki. Kako je bilo živeti na ladji?
Ladja je bila izjemna izkušnja. Začeli smo v Bremenhavnu, saj je bila ladja popolnoma nova. Pluli smo prek Atlantika do New Yorka. Potem pa do Bermudov. Ladja ponuja res največji luksuz, od igrišča za golf, fitnesa, bazenov, toboganov, vrtca za otroke, košarkarskega igrišča.
- Story: Lani sta z Majo Geršak, plesalko šova Zvezd, pripravili nekaj dogodkov za ženske. Kakšni so bili odzivi na vaše plesno druženje?
Po dogodku Zapleši sebe v Mariboru sva ga naredili tudi v Ljubljani in Novem mestu. Mesta so naju odlično sprejela in ženske so se v najini družbi lahko zavrtele v latino ritmih in visokih petkah. To, kar začutiva po takem dnevu, je le ena velika sreča in zadovoljstvo, da najine stranke odidejo domov tako nasmejane in polne lepih vtisov. Lepo je videti, kako so ženske iz minute v minuto bolj sproščene, si zaupajo in uživajo. Že s prvim dogodkom sva si dokazali, da je to nekaj, kar je dobro za žensko dušo. Obe z Majo močno verjameva v žensko energijo, ki se na takih dogodkih le bolj osvobodi in zažari v svoji naravni lepoti. Take stvari so za nas ženske potrebne in vedno dobrodošle.
Mihaela Margan Kocbek
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
