Ob odprtju februarskih olimpijskih iger v Pjongčangu je slovensko zastavo nosila smučarska tekačica Vesna Fabjan, dvakratna zmagovalka tekem svetovnega pokala ter dobitnica bronaste medalje z olimpijskih iger v ruskem Sočiju (2014).
Fabjanova pravi, da ji vsi ti lepi trenutki, pa tudi veličastni sprejemi doma, dajejo motivacijo in upanje za nadaljevanje kariere, v kateri, je prepričana, še ni rekla zadnje besede. Še več, ravno velika množica domačih, ki jo spremlja na vsakem koraku, in podpora prijateljev sta ji največja spodbuda za naprej, tudi za letošnje zimske olimpijske igre.
Story: Za dobre rezultate je zelo pomembna motivacija. Od kod in kako jo črpate?
Motivacija mora biti že pred začetkom sezone. Ko se začneš pripravljati na tekmovanja, ti je vsak trening motivacija. Pred sezono si je treba začrtati cilje, si v mislih narediti načrt, kako do tega cilja priti, in nato uspešno potovati po tej poti. Vsi vemo, da je pot do uspeha dolga in ovinkasta. Seveda pa je ob tem treba biti tudi potrpežljiv.
Story: Kadar športni rezultati niso najboljši, je pomembno vztrajati, kaj vas v takem primeru žene naprej?
Vedno je lahko še boljše. Tudi če je zelo dobro, vedno iščemo dodatno vrednost, da si lahko še boljši in da lahko pretekli rezultat popraviš, ga izboljšaš. Ko pa pridejo najtežji trenutki, iščeš tisto, kar je bilo v preteklosti dobro. Enostavno moraš imeti filter pri sebi, da se ne zakoplješ v negativne misli.
Story: Ko že govoriva o negativnih mislih - v preteklosti ste med drugim že želeli končati kariero, padale so grde besede, bila so podtikanja ... Kaj je na koncu zmagalo, da ste ostali v profesionalnem športu?
Vse to je del vsakega športa. Vsak se srečuje s takšnimi in drugačnimi situacijami. Predvsem pa prevlada veselje do športa, ki ga rad opravljaš. Je pa res, da ko si enkrat v zrelih letih, veš, da ne moreš več prelagati stvari na naslednjo sezono, ampak vedno želiš tisto najboljše, kar je pogoj za vrhunske rezultate. Če tega ni, pade motivacija, enostavno potrebuješ nekaj časa, da se pobereš iz tega in znova normalno funkcioniraš.
Story: Na kaj ste najbolj ponosni? Je to bron z iger leta 2014?
Zagotovo ima olimpijska medalja največjo težo, predvsem zato, ker ni bila pričakovana, saj nisem spadala v krog favoritinj, tako da je bilo to enostavno veliko presenečenje. Ponosna sem tudi zaradi tega, ker vsi vemo, kakšen pritisk prinašajo olimpijske igre. Vedela sem, da je moja edina priložnost za medaljo v posamičnih nastopih, sploh ker se slog teka menja vsaka štiri leta ... Moja močnejša disciplina pa je bila ravno v Sočiju. V pripravljalnem obdobju sem se ogromno posvečala psihološkim pripravam, saj sem bila prepričana, da bo na koncu ravno to odločilo.
Story: Kaj pa pričakovanja za letošnje olimpijske igre?
Težko je reči, kaj bo, ker je vedno nekaj novega. Pri Južni Koreji gre za veliko časovno razliko, ne vem, kako se bo organizem na vse to odzval, ne vem, kakšni bodo pogoji in spored, saj so temperature tam trenutno zelo nizke. Bomo videli. Cilj je, da damo na tekmi maksimalno in še kanček več od sebe. Bomo videli, kaj bo rezultatsko vse skupaj prineslo. Vsi skupaj upamo na najboljše!
Story: Ste vedno vedeli, da boste uspešna smučarska tekačica, ali pa ste imeli druge želje?
Ko sem bila majhna, sem želela smučati, trenirati smučarske skoke, skakati v daljino v atletiki ... Ker imam rada šport, sem razmišljala tudi o kolesarstvu, ampak v glavnem sem trenirala le tek na smučeh. Spontano se je nato vse skupaj razvilo v profesionalno kariero, za kar mi danes ni žal.
Story: Če dava profesionalni šport ob stran, kaj počne Vesna, ko ni na smučeh? Kaj vas najbolj osrečuje?
Glede na to, da smo zelo veliko od doma, je treba proste trenutke izkoristiti predvsem zase ter najbližje. Tu sta nečak in nečakinja, ki me popeljeta v povsem drug svet. Takrat poskušam vsaj malo odmisliti vrhunski šport in profesionalni pristop.
Story: Katero glasbo najraje poslušate?
Odvisno od razpoloženja, nimam neke priljubljene zvrsti. Včasih tudi sama poprimem za kitaro in malo zaigram, glasbo imam sicer zelo rada, v avtu pa tudi rada zapojem. Gre za sprostitev, v kateri res uživam.
Story: Kako se najraje kulinarično razvajate in kaj znate sami, kar se kuhe tiče, pripraviti?
Seveda. Tudi to je sestavni del, čeprav mislim, da športniki malo bolj pazimo na prehrano, ki je za dobre rezultate zelo pomembna. Mi predvsem gledamo na kakovost hrane ter to, da je vse skupaj čim bolj naravno, kakšni smetanovi dodatki na primer odpadejo.
Story: Kateri šport vam je poleg teka na smučeh še blizu?
Poleti je to cestno kolesarstvo, pozimi pa alpsko smučanje ter smučarski skoki.
Story: Tudi valentinovo se približuje, se še spomnite prvega poljuba?
Spomnim se ga, da ... Zgodil se je v najstniških letih. Sicer je ogromno teh praznikov, ki so predvsem povezani z marketingom. Kljub temu pa menim, da ima ta praznik neko težo, in je lepo, da se spomniš ali pa da se nekdo spomni nate. Zagotovo je to lepa stvar in jo podpiram.
Story: In za konec, se morda že spogledujete s prihodnostjo, kje se vidite čez deset let?
O seveda se! Kot pravijo ... ko športnik tekmovalec pride enkrat čez tisto mejo tridesetih let, se vse spremeni. Včasih misliš, ah, to ni res, ampak dejansko se začneš malo bolj zavedati, da te čaka del življenja, ko ne boš vezan na tekmovanja, in da bodo prioritete druge. Začneš razmišljati, kaj bi si želel početi, saj si konec koncev vse življenje povezan s športom, nenehno pa vlagamo v to, da smo čim boljši. Vsekakor je treba gledati tudi naprej, sploh takrat, ko se konča kariera. Vizijo in načrte že imam v glavi, bomo pa videli, kaj vse bo prinesel čas, ki je za zdaj nepredvidljiv. Skratka, vizija je!
Besedilo: Alesh Maatko // Fotografije: Igor Zaplatil
