Mlada tekačica Vesna Fabjan je v Sočiju preprečila popolno norveško zmagoslavje in polepšala dan vsej Sloveniji. Z bronasto kolajno so se 20-letno treniranje, odrekanje in samodisciplina več kot poplačali.
Njena zgodba v smučarskem teku se je začela, ko je imela Vesna komaj osem let. Sprva je šlo bolj za igro, spoznavala je nove prijatelje in se zabavala na treningih. Njeno obvladovanje smuči se je zelo kmalu pokazalo, nam izda mama Fani.
"Že kot majhna deklica je rada hodila naokrog s smučmi na nogah. Rada je tudi smučala s sosednjega hribčka, kjer si je kmalu omislila manjšo skakalnico."
"Doma smo jo od nekdaj maksimalno podpirali. Seveda smo imeli tudi precejšnje finančne izdatke, vrhunske opreme si nismo mogli privoščiti," se spominjajo Vesnini starši. Redno je bilo treba misliti tudi na prevoz. Najpogostejša relacija je bila do Kokrice pri Kranju. "Na tekme sva jo vozila sama, ker sva bila njena zvesta navijača. Ko je naredila vozniški izpit, je bilo lažje."
Zadnji dnevi so bili pri Fabjanovih še posebej veseli, skoraj praznični. Noč pred tekmo je bila neizmerno dolga, torkovo jutro je prineslo obilje adrenalina. Oče Miran je spremljal tekmo po televiziji, mama Fani pa je bila na službeni poti.
"O medalji sem bila obveščena takoj po telefonu! Sporočila mi je moja direktorica, saj so skupaj z nami trepetali tudi sodelavci in bili na koncu zelo ponosni."
Vesnini starši sicer hčerine tekme redno spremljajo prek računalnika ali televizije, če je omogočen prenos. Dobro, da je s sodobno tehnologijo dosegljivost programov tako velika, sta si enotna Miran in Fani. Slednja sta tudi tista, ki Vesno 'pocrkljata', ko se vrne z ledenih stez. Takrat je mamina domača kuhinja še posebej cenjena. "Ko se vrne od daleč, si največkrat zaželi govejo juho. Tudi domače jedi na žlico ima rada. Najbolj pa jo razveseli moja domača potica!" zadovoljno pove mama Fani.
Več o Vesnini športni poti in njenih bližnjih izveste v aktualni številki revije Nova!