Decembra lani, ko se je končal šov Kmetija išče lastnika, je bila Vesna, glavna ljubljenka občinstva, zaradi hude depresije sprejeta na psihiatrično zdravljenje.
O svojem stanju in počutju je medije in njene oboževalce do zdaj obveščal njen soprog Matej, tokrat pa je bila Vesna prvič pripravljena spregovoriti sama. Počuti se dovolj močno, v intervjuju pa nam je zaupala, kaj počne zdaj: »Odkar sem prišla iz bolnišnice, se kar najbolj posvečam živalim. Prav te so mi pomagale, da sem okrevala in se lahko spet veselim življenja.
Veliko tudi pišem in upam, da bo iz tega nastala moja življenjska zgodba, seveda če mi bo uspelo najti založnika. Življenje se vrača v stare tirnice in tako ponovno uživam tudi v svojem poklicu – striženju psov.
Nekateri psi in njihovi lastniki so težko čakali na mojo vrnitev. Veliko prostega časa posvetim tudi Društvu za pomoč konjem in načrtujem nekaj dobrodelnih akcij, s katerimi bomo omogočili še kakšnemu konju nov, boljši začetek. Poleg tega pa še vedno iščem kmetijo, kjer bom lahko nadaljevala in uresničila postavljene cilje.«
Zaznamovana
Tri mesece, ki jih je preživela na psihiatriji, je Vesna povzela: »Zdravljenje na psihiatriji je pri nas še vedno tabu in nehote si zaznamovan. Upam, da mi bo uspelo dokazati, da to ni upravičeno. Vsaj jaz tega ne doživljam na ta način in sem ponosna na to – sicer hudo – preizkušnjo, skozi katero pa sem spoznala nekaj izjemnih ljudi. Sprva pa je bilo težko, zelo težko. Od začetka sem le s težavo pogledala napis Psihiatrična bolnica na vhodnih vratih. Še dolgo potem sem glavo znova in znova obračala stran od njega. Vendar sem spoznala, da je vsak človek edinstven in da lahko za nasmeškom skriva hude življenjske preizkušnje. Nikoli ne smeš obsojati človeka samo zato, ker je drugačen od tebe, ker svet dojema drugače ali stvari razume po svoje. Vse to sem vedela že prej, tega svojega načela sem se držala tudi v šovu, vendar so me nekateri sotekmovalci želeli prepričati o nasprotnem. Ne glede na to, kako so te zaznamovale pretekle izkušnje, moraš z dvignjeno glavo naprej, kajti vsak izmed nas je nekaj posebnega. In treba je živeti vsak dan posebej, kajti s tem, ko bomo vsak trenutek živeli polno, bomo zadovoljni s seboj in s svojo prihodnostjo, ki si jo ustvarjamo sami. Pri vsem tem pa moraš do sebe gojiti zdrav odnos, moraš se spoštovati, znati poiskati svoje odlike in biti hvaležen zanje. Le tako lahko z ljudmi deliš del sebe in jim pomagaš. Tega sem se naučila med 12-tedensko terapijo v bolnišnici in si ponovno začela zaupati. Zanimivo je, da sem tam spoznala mnogo ljudi, ki jim, če bi jih srečal na cesti, ne bi nihče pripisal, da so kdaj poiskali psihiatrično pomoč. Zdravnike, direktorje, podjetnike, magistre in doktorje znanosti. Prav nič ne koristi, da svoje stiske skrivaš za kričanjem, trpinčenjem drugih ali sebe. Močan je tisti, ki prizna svoje napake in jih poskuša popraviti.«
Več si preberite v reviji Nova.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
