Vesna Milek je novinarka, TV-voditeljica in pisateljica, zdaj pa se je pridružila tudi igralcem, ki so se že podpisali pod glavne vloge v celovečernem filmu. Pred kratkim smo jo v dvorani ljubljanskega Koloseja na filmskem platnu namreč gledali iz prve vrste in pri tem z veliko spoštovanja občudovali njeno interpretacijo vloge močne ženske, mame in žene, ki se v kratkem času spopade s številnimi življenjskimi izgubami.
V filmu Anina provizija, ki je na kinematografska platna premierno prišel pretekli teden, je Vesna namreč stopila v čevlje fotografinje Ane Mlejnik, soproge na videz uspešnega podjetnika, ki pred ženo in njuno osnovnošolsko hčerko skriva temne posle. Prav zaradi njegovih umazanih dejanj jim policija zaseže hišo, nekdo ugrabi hčerko in mož se poda na večni beg pred roko zakona. Še kako aktualna tematika o tajkunih je v Sloveniji zdaj dobila svojevrsten prikaz, ki pa je bil, tudi za Vesno, nekaj povsem novega.
"To je bila moja prva resna vloga, a tudi sicer se prej s tem ne morem ravno pohvaliti," nam je simpatično odgovorila, ko smo jo povprašali, kako se je počutila, ko je prvič zaigrala v glavni vlogi celovečernega filma. Kot se za profesionalko spodobi, se je Vesna ustvarjanju filma posvetila in si zato vzela dvotedenski dopust.
"Dopust na Delu je bil edina možnost, da sem bila lahko od jutra do večera na filmskem prizorišču. Ne morem govoriti na splošno, ponavadi na dopustu zbolim, ker se sprostim. Snemanje filma je bilo spet drugačen adrenalin, tako da s pomočjo dobre energije vseh na snemanju nisem zbolela, ampak sem - vsaj upam - ustvarila še nekaj lepega," je namreč povedala temnolaska, ki ne skriva, da se je glavne vloge v filmu Anina provizija kar malce ustrašila.
"Ponudba za glavno vlogo v celovečernem filmu ni ravno nekaj, kar ti v Sloveniji ponujajo na vsakem koraku. Poleg tega že zaradi dolgoletnih izkušenj z intervjuji z igralci vem, kaj pomeni zgraditi filmsko vlogo. Če nisi profesionalec, imaš kup dvomov. Ustrašiš se, da temu ne boš kos, da se boš osmešil, da se ne boš dovolj sprostil, da ne boš znal na platno prenesti tistega, kar čutiš ... takšne stvari," pojasnjuje in dodaja, da so ji pogum na tej poti najprej vlili prijatelji. "Najbolj Tomaž Pandur, ki je res iskreno vztrajal, naj grem na avdicijo, tudi Uroš Fürst mi je rekel, naj si ne dovolim vzeti te izkušnje. Tako sem šla in očitno je bilo režiserju Igorju Šmidu tisto, kar je videl, dovolj zanimivo, da me je zasedel za glavno vlogo. Ko se je prižgala kamera, sem pozabila na vse. Veliko so mi pomagali režiser, ki nas je pred snemanjem filma mučil na vajah in improvizacijah - in seveda soigralci," je svojo izkušnjo na kratko povzela Vesna, ki je usklajevanje družinskih in službenih obveznosti med snemanjem sicer izvedla brez večjih logističnih zapletov. "Ponosna sem na to," je povedala in dodala, da jo je sin Aleksander v dveh tednih na prizorišču snemanja obiskal enkrat.
"Prišel je samo za dve urici. Temu nisem mogla reči ne. Zanj so poskrbele tako asistentka kostumografije, maskerka Petra, asistentka režije ... Seveda ga je zanimalo, kako te stvari potekajo, in se čudil, da je v resnici bolj dolgočasno, kot se zdi. Vse to čakanje pa isti prizor z več kotov ..." je v smehu pojasnila Vesna, ki se je tako s soigralci in z ekipo odlično počutila. "Vsi igralci, od Borisa Cavazze, Žige Saksida, Janeza Škofa do mojega filmskega partnerja Dejana Spasića in Lada Bizovičarja, so me presenetili s tem, da so se izkazali kot izjemni kolegi. Vsak mi je pomagal na svoj način. Vsak je bil tako dober v svoji vlogi, da sem se morala preprosto samo odzivati. Razen v prizorih, ki so zahtevali res močne emocije - na primer, kako se počuti ženska, ko izve, da so ji ugrabili otroka. Tam sem morala res globoko vase, res vključiti sposobnost empatije, da sem lahko izpeljala njen odziv. Kakorkoli, film Anina provizija je bilo precej posebno potovanje po moji notranjosti, zato sem hvaležna celotni ekipi," je še dodala na koncu najinega klepeta o filmu, ki je premiero doživel 22. februarja.
Napisala Kaja Milanič
Fotografije Goran Antley, arhiv FILVIA
