Vesna Novak: “Z menoj ni nikoli dolgčas”

Avtorica knjige Razgaljena Sophie obožuje naravo. (foto: Osebni arhiv, Birman Shrestha) Osebni arhiv, Birman Shrestha
Vir: Story
27. 8. 2016

Doktorica znanosti s področja kmetijstva Vesna Novak je vsestranska ženska. Kot sama pravi, ženski multipraktik. Uživa v delu z ljudmi, marketingu in delu v laboratoriju. V zadnjem času pa jo srečujemo na številnih dogodkih, kjer predstavlja svoje literarno delo in poučuje druge.

Story: Vesna, glede na to, da ste doktorica znanosti s področja kmetijstva, me najprej zanima, kaj v okviru tega sploh počnete?

To me je vprašalo že veliko ljudi. Ponavadi začnejo nekako takole: "Kako pa to, da si šla študirat kmetijstvo, saj si iz mesta?!" Ja, res je, živim v mestu in doma nimamo kmetije, samo majhen rastlinjak. Zavedam se, da je hrana osnovna potreba in jo vsak dan potrebujemo. Čedalje več ljudi se je začelo spraševati, kaj jem, od kod je ta hrana, in prav je tako. Sem zagovornica lokalno pridelane hrane. Prav želja po zdravi in varni hrani, ljubezen do živali ter pomoč ljudem so me pripeljali na kmetijsko fakulteto. Zelo rada raziskujem, izboljšujem in pomagam drugim. Tako sem se odločila za delo v laboratoriju, kjer sem delala najprej na področju mikrobiologije (delo z virusi, bakterijami pri piščancih), nato pa na področju rastlinske genetike z DNA, kjer sem določevala sorte. Lahko bi rekla, da sem rastlinam naredila 'prstni odtis' - določila identiteto, ki jo lahko potem uporabimo za nadaljnje raziskave.

Story: Ste ženska, ki znate brez sodobnih tehnologij in lepotilnih pripomočkov preživeti v naravi, zajahati konja, zamenjati pnevmatiko na avtomobilu, zasidrati čoln in še bi lahko naštevala. Res ste vsestranski. (smeh) Človek bi rekel, da vam v življenju ni dolgčas?

(smeh) Res je. Sebe opisovati je težko, pa vendar lahko potrdim, da pri meni nikoli ni dolgčas. Res je, tudi s konji se ukvarjam. So moja velika ljubezen. Trenutno čas ne dopušča, da bi imela svojega, ampak enkrat (ko bom v penziji) ga bom imela. Res da sem vsestranska in znam postoriti veliko, vendar priznam: če mi ni treba, raje prepustim 'moška' dela moški populaciji. Saj veste, pred moškimi ne smeš vedno pokazati, kaj znaš. (smeh)

Story: Če se dotakneva pisanja. Pred kratkim sem vas poslušala na dogodku 466 Light your light 2016 v organizaciji Cluba 466 International. Predstavili ste svojo knjigo Razgaljena Sophie. Kako je nastala in kaj se skriva v vsebini?

Knjiga verjetno ne bi bila tako brana in uspešna, če ne bi v njej uporabila nekaterih lastnih izkušenj, doživetij, tudi težav in ženskih zmot, ki so bile inspiracija za knjigo. Opisuje hudomušne ter žgečkljive prigode mlade Sophie, ki si na vse pretege prizadeva najti 'princa na belem konju'. Pri vsakem upa, da je mogoče gospod 'ta pravi', vendar se vedno izkaže, da ni tako. V vsej zmešnjavi v življenju ji ob strani stoji prijateljica Luci. Skupaj se spopadata s težavami, ki pestijo sodobne ženske. Sophie spozna in se zaplete z gospodom 'mogoče ta pravim', ki ji zmeša tako glavo kakor tudi srce. Nekateri jo jemljejo kot priročnik za moške, kako razumeti žensko. (smeh) Je lahkotno branje, pravo za dopust, ležalnik ali miselni oddih.

Story: Sophie išče svojega princa na belem konju. Kako gledate na to? Ženske vedno sanjajo o tem princu? Vi ste ga že našli?

Danes vsi stremimo k nekim idealom. Pred kratkim sem slišala zelo dobro prispodobo: Treba je gledati sliko (mozaik) kot celoto, od daleč je super, ko pa prideš bližje, pa vidiš posamezne razpoke. Sprejeti je treba osebo s temi razpokami. In morda ti je všeč ravno zaradi teh razpok, ker je edinstvena. Moj princ ... (smeh) V daljavi že slišim kopita konj, in vidim njegov obris, kaj pa bo konj prinesel, pa še ne vem. Vem pa nekaj: vsak mora prehoditi pol poti.

Story: Nekako je ta vaša strast do pisanja nastala po neuspelih poskusih iskanja službe z lastnega področja. Danes ste tudi odlična motivatorka, ki znanje in življenjske izkušnje predaja na druge. Kakšne teme obdelujete na motivacijskih nastopih?

Ne vem, kaj naj rečem: na žalost ali na srečo. Pravijo, da ko se ena vrata zaprejo, se druga odprejo. Vem in verjamem, da nihče ni imel življenja 'posutega z rožicami'. Vsak se mora (vsaj) na enem področju potruditi. Pri vsem tem je pomembno samo to, da se padca ne ustrašiš, ampak ga vzameš kot novo priložnost. Moja življenjska zgodba me je pripeljala do tega, da poskušam motivirati mlade, starše, vsakega posameznika, da vse zmoremo, če to verjamemo. Z mladimi delam že dobrih 20 let. Ugotavljam, da imajo danes predvsem težave s svojo samopodobo, s sprejetostjo družb, iščejo se, se sprašujejo: kako naj izoblikujejo svojo osebnost, in poskušam jim pojasniti vse pasti današnje družbe. Sama imam podobno zgodbo, tako da lažje govorim o tem. V nastajanju je tudi priročnik, upam, da kmalu ugleda luč sveta. Imam pa še tematiko o malinah, genetiki in preživetju v naravi. Več o tem piše na moji spletni strani www.vesnapise.com.

Story: Se vam zdi, da so ljudje v današnjem času nekako bolj željni motivatorjev, kot da bi si nekakšno pomoč poiskali pri kakšnih psihoterapevtih? Kako gledate na to zvrst, motivacijsko govorništvo, dela z ljudmi?

Morda se danes vse preveč posploši in ima beseda psihoterapevt čuden prizvok. Tudi sama sem ga obiskovala in hvaležna sem za vse tiste obiske pri njem. Individualno delo ter vse nerazčiščene vsebine iz otroštva lahko rešuje le pristojna oseba. Seveda pa, ko 'počistiš podstrešje', je vsak dvig motivacije dobrodošel. Takrat potrebuješ eno brco v 'ta zadnjo', ki ti da upanje, te spodbudi, da postaneš kreativen, si upaš iti dalje in pozitivno zreš v prihodnost, četudi so zdaj nad tabo še črni oblaki. In takrat smo tukaj motivatorji pravi naslov.

Story: Zanimivo, da ste imeli tudi malo šolo preživetja v naravi. Kaj menite, znamo v današnjem hitrem tempu še sploh preživeti v naravi?

Vesela sem, ko opazim, da so se ljudje spet začeli več gibati, kolesariti, hoditi v naravo. Obstajajo pa tudi posamezniki, ki so kar 'korajžni', če tako rečem, da gredo brez predznanja taborit, še bolj nevarno pa, da gredo takšni v gore. Vsem bi svetovala, da če se odpravljajo v naravo za več dni, naj preverijo svojo opremo, se posvetujejo o okolici, kaj potrebujejo, ali pa obiščejo kak tečaj, če se prvič srečujejo s to situacijo. Zavedam se, da nismo bili vsi taborniki od malih nog, zato sem na svojih delavnicah in seminarjih pripravila 'hiter' tečaj oz. malo šolo preživetja v naravi.

Story: Ste pa tudi velika ljubiteljica potovanj. Če se ne motim, ste odkrivali tudi Skandinavijo. Kako je bilo in kaj vam dajo potovanja?

Ja, to je bilo pred nekaj leti, je pa zato spomin še vedno živ. Bilo je nepozabno potovanje. Prepotovali smo več kot 8000 km v 25 dneh. Sredi julija smo imeli tudi samo 2 stopinji Celzija, veter, dež, vendar vse to zbledi, ko doživiš najdaljši dan oz. noč ob sončnem zahodu, na Severu, na jezeru v kanuju - romantika na višku. V zakup pač vzameš gromozanske komarje, ki kar mrgolijo okrog tebe ... Tudi strah, premraženost, slab želodec na ladji in 10-metrski valovi so izginili ob pogledu na kita glavača, ki je bil oddaljen le nekaj deset metrov od nas. Popolnoma te prevzamejo neokrnjena narava, naravni parki, slapovi, fjordi ... Na potovanjih si napolnim baterije, se spočijem, prečistim telo, dušo in um. Odkljukala bi rada še Irsko in Škotsko, čeprav mi prijatelj Birman iz Nepala svetuje, da grem raje z njim v Himalajo. Rekel mi je: "Veš kako si tam lahko prečistiš misli?!" Oh, verjamem, če pomislim, da je na 4800 m zelo redek zrak. (smeh)

Napisala Mihaela M. Kocbek
Fotografije Osebni arhiv, Birman Shrestha

Značke: Novak Vesna
Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story34/2016

Naročite se na revijo Story:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Nova Story že v prodaji

Story 34/2016

Story 34/2016, od 18. 08. 2016