V Krškem smo skrenili z avtoceste, po nekaj kilometrih prečili Savo in se skozi Brestanico podali na Kozjansko med prečudovite gričke, poraščene z vinogradi in osamelimi kmetijami ter travniki. Tam domuje udeleženka šova Ljubezen po domače Vesna Šošterič, h kateri smo se povabili na obisk.
Veternik, Vesnina rodna vas, je v občini Kozje. Kot deklica se je v bližini kmetije podila po travnikih in pomagala staršem pri obdelovanju zemlje. Odraščala je v družbi dveh bratov in sestre, že v rosni mladosti pa si je želela postati 'velik kmet'.
Z desetimi leti je začela pomagati staršem na kmetiji, z velikim veseljem in zagnanostjo, marsičesa o kmečkih opravilih pa jo je naučila že babica. Šola ji ni pretirano dišala, otroci so se k pouku podali kar po bližnjicah, ob dežju pa prispeli povsem premočeni, zato so jih učitelji poslali nazaj domov. In čeprav ji zvezki in knjige niso ustrezali, se je rada družila s sošolci, s katerimi se še danes dobro razume. Prijateljev ni imela prav veliko, rada je čas preživljala tudi sama. Tudi s starši se odlično razume, z očetom jo rada mahneta naokrog in se marljivo lotita dela. "Moj oče ni bil pretirano strog. Je čudovit oče in vesela sem, da imava odličen odnos. Še danes se zelo rada druživa," prizna udeleženka, ki pridno pomaga na domači kmetiji. Ob tem pa Vesna opravlja še javna dela v občini Kozje, saj se ji zdi pomembno, da ima ob kmečkih opravilih tudi službo. Nekaj tako zasluži doma, nekaj pa v službi, če ji kaj zmanjka, prijazno poprosi očeta.
Raje bi potovala v dvoje
Pred časom je prevzela posestvo, veliko kar 21 hektarov, z nekaj glavami živine in jelenjadjo. Ne predstavlja si, da bi kdaj zapustila svoje domače kraje, čeprav si želi poleteti kam na toplo. "Ne predstavljam si, da bi se odselila z domačije. Ne morem kar pustiti takšne kmetije," nam zatrdi dekle, ki je noge v morje prvič pomočilo v četrtem razredu osnovne šole, vse od takrat pa se ji je usidralo globoko v srce.
Tako se je že večkrat podala k našim južnim sosedom na obalo, ob tem pa nam odkrito prizna, da bi si želela obiskati tudi španske peščene plaže. Odkar pa je prestopila mejo domačega okoliša, je ugotovila, da svet le ni tako prijazen, kot se na prvi pogled zdi. "Svet je pa drugačen od tega tu. Ko sem bila v tem svetu ... da sem prvega 'snubca' pripravila, da gre z mano. Jaz bi šla, on pa ne. Pa sva bila spet na začetku," se spominja Vesna, ki je fante poskušala prepričati, da bi se ji pridružili na vetrniški kmetiji in skupaj z njo odkrivali tudi svet. "Sam potovati pa je bolj žalostno, s partnerjem je povsem drugače," pravi Vesna, ki z ljubeznijo nima najboljših izkušenj.
Enkrat bi se skorajda ustalila, vendar se ni izšlo. "Pomembno je srce, to, da se lahko pogovarjaš. Ne stri mi srca. To je najhuje," zatrdi z žalostnim glasom. In kaj je tisto, kar išče pri partnerju? "Da ima avto in vozniško dovoljenje," pojasni Vesna, po dolgotrajnem razmisleku pa doda, da bi se moral bodoči mož preseliti sem, na Kozjansko, sama si namreč ne predstavlja, da bi živela kje drugje. Biti lastnica kmetije ni kar tako. Kljub temu pa časa za zabavo ne manjka, ko jo zasrbijo pete, se veselo zavrti na vaških veselicah in praznovanjih. Ničkolikokrat je plesala, vse dokler ni imela povsem ožuljenih in krvavih nog, ob smehu in zabavi ter dobri družbi pa je pozabila tudi na to.
Besedilo: Nika Arsovski // Foto: Igor Zaplatil
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
