Nežni pastelni obrisi, združeni z umetelno oblikovano tipografijo in začinjeni z navdihujočimi mislimi, ki narišejo nasmeh na obrazu. Projekte grafične oblikovalke in ilustratorke Vide Igličar spremljam že od samih začetkov, tokrat pa sem se v njeno delo bolj poglobila ter se pustila zapeljati mehkim ilustracijam in svetlim sporočilom.
"Osredotoči se na tisto, kar lahko storiš, in daj vse od sebe," se glasi eno izmed njih in prav slednjo misel pooseblja nadarjena umetnica, ki je v tem času prehodila dolgo pot, ta pa jo je vodila tudi na Otok.
Story: Že kot deklica ste ustvarjali čudovite mojstrovine. Kako se je začela vaša ljubezen do likovnega ustvarjanja?
Vse skupaj se je začelo že v zgodnji mladosti, ko so me starši za darilo vpisali na poletni slikarski tečaj, kjer sem bolje spoznala čopič in platna. Kljub ljubezni do umetniškega izražanja takrat še nisem resneje razmišljala o poklicu na tem področju. Ob vpisu na mednarodno maturo se je rodila misel o študiju v tujini. Tako sem naletela na enoletni program umetnosti in oblikovanja na De Montfort University v Veliki Britaniji, ki je ponujal odlično možnost, da potipam tako različne smeri dizajna kot življenje v tujini. Po prvem semestru sem se usmerila v vizualne komunikacije, saj so me že od nekdaj zanimale kombinacije slik in besed. Ilustracija, združena z besednim nagovorom, še pridobi sporočilno moč, kot tudi obratno. Po spletu okoliščin sem se odločila za dodiplomski študij na izbrani univerzi, smer grafično oblikovanje in ilustracija. Glede ilustracije sprva nisem bila prepričana, saj sem v njej vedno uživala, a nisem bila prepričana o svojih sposobnostih. Čas je kmalu pokazal, da je to prava smer zame, saj grafično oblikovanje pozna določene zakonitosti, medtem ko mi je ilustracija omogočala precej več svobode pri izražanju.
Story: Kakšno popotnico vam je dalo izobraževanje v Veliki Britaniji? Kako vam izkušnje pridejo prav še danes?
Študijski program je usmerjen k osebnemu razvijanju in profesorji te na tej poti v polni meri podpirajo in spodbujajo. Želijo, da najdeš smer, v kateri si resnično dober in ki jo nato postopoma razvijaš in nadgrajuješ. Pogosto me je bilo strah začeti z ilustracijo, saj sem se bala neuspeha. Različni pristopi in preizkusi so mi med študijem zmanjšali ta strah. Če ne poskusiš, ne moreš vedeti, kako ti bo uspelo. Vaja dela mojstra, sčasoma pa vidiš, da lahko zaobideš strah in razvijaš talent, veščino. To mi še danes pride prav, tako pri službenih kot samostojnih projektih. Začutim strah, ki mi požene adrenalin po krvi, ob tem pa vedno tudi ljubezen do svojega dela. Danes ne občutim več takšnega pritiska ob začetku, saj ustvarjam s srcem in v tem uživam, kar je moje glavno gonilo. Včasih mi uspe, drugič ne. Vendar je ob uspehu zadovoljstvo še toliko večje.
Story: Kako pa se je likovna podoba tvojih del spreminjala skozi leta? Kakšen je način na Otoku?
Na univerzi so profesorji želeli, da smo odprti in eksperimentiramo z različnimi stili ter mediji. Če sem želela ustvarjati z ljubimi tehnikami, so me sprva spodbujali k popolnemu nasprotju. Ob koncu drugega letnika so že želeli, da v naših projektih najdejo rdečo nit, v zadnjem letu pa pričakovali, da se bo naš slog izražal skozi vsa dela. Sama sem velika ljubiteljica detajlov. Z veseljem sem več ur dnevno ustvarjala en sam napis, testirala meje svoje natančnosti in vztrajnosti. Mentorica za diplomo me je spodbudila, da to razvijam naprej, tako sem za zaključni projekt ustvarila priročen zvezek z ročno tipografijo napisanimi spodbudnimi mislimi.
Story: Kljub vsemu pa ste na koncu ostali zvesti nežnim pastelnim odtenkom.
Mislim, da pasteli odražajo mojo osebnost. Vedno sem bila bolj tiho dekle, ki je prostor opremilo v umirjene barvne odtenke in uživalo v svetlih pastelnih tonih. Moja najljubša barvna paleta se prikaže na nebu ob sončnih vzhodih in zahodih. Mehkobo in nežnost, ki sta se ujeli z mojim karakterjem, ilustriram z akvareli. Na drugi strani pa skozi kaligrafijo izražam svojo natančnost in ljubezen do detajla.
Story: Vaša čudovita dela so dostopna tudi na policah nekaterih slovenskih trgovinic s konceptom. Kaj je pripeljalo do tega?
Del projekta pri izdelavi zvezka je bila tudi določitev ciljne publike. Med počitnicami v Sloveniji sem obiskala simpatično trgovinico Babushka Boutique, saj sem želela v njenem ambientu poslikati svoje delo. Lastnici so bile moje umetnine všeč in mi je predlagala sodelovanje. Citati, ki so bili ustvarjeni za zvezek, so se tako znašli na policah in nato stenah domov. Presenetil me je odličen odziv strank. Lepo je videti, da so moja dela ljudem všeč. Če si grafiko obesi na zid in jo nekajkrat na teden pogleda ter ob tem občuti njeno sporočilo, potem je moj namen dosežen.
Story: Kako izbirate misli, ki jih nato zlijete v ilustracije ali grafike? Kateri izmed printov je do zdaj požel največ odzivov?
Izhajam iz sebe, iz svojih težkih izkušenj. Uporabim misli, ki me navdihujejo. Rada imam male opomnike v življenju, ki polepšajo dan, narišejo nasmeh na obrazu ali pa se ob njih le zavemo, da je življenje lepo in dragoceno. Veliko pozornosti je požel print 'Ljubo doma'. Je primeren za različne priložnosti od vselitve do preprostih obiskov. Lahko ga poklonimo tudi sebi in s tem polepšamo prostor. Mislim, da je nastal ob mojem domotožju med študijem v tujini. (smeh) Preprosto sem občutila, da je lepo biti doma.
Story: In katero sporočilo bo po vašem mnenju najbolj aktualno v letošnjem prazničnem času?
Misel, da si je treba vzeti čas zase. Zdaj sem namreč zelo zasedena z delom, v katerem sicer neizmerno uživam in mu posvetim večino svojega časa, kljub temu pa so na koncu dneva pomembni odnosi. Predvsem tisti, ki ga imamo sami s seboj, saj je temelj tudi za odnos do drugih. Včasih se je treba opomniti, da si pogled na življenje ustvarjamo sami. Vedno imamo možnost širiti pozitivno energijo in vzgajati ljubezen do dela ter ob tem ne izgubiti stika s seboj in svojimi vrednotami.
Napisala Nika Arsovski
Fotografije Helena Kermelj, osebni arhiv
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
