Vida Macura Maglica je izjemna ženska, licencirana kondicijska trenerka, podjetnica in mama, ki je v življenju imela kar nekaj neprijetnih izkušenj, zaradi katerih je le močnejša.
Ste licencirana kondicijska trenerka in kot edina predstavnica Evrope ste nastopili na največjem svetovnem sejmu športa in dobrega počutja Dubai Active Industry. Kako ste dobili to priložnost?
Do te priložnosti sem prišla na podlagi naše fitnes aplikacije Extreme Training®, kreatorka vseh vadbenih programov na njej pa sem sama. Leta 2020 smo namreč takoj po globalnem lansiranju fitnes aplikacije za ženske pod imenom zaščitene blagovne znamke Extreme Training® zasedli 1. mesto na svetu po inovativnosti med vsemi aplikacijami za zdravje in fitnes.
Leta 2021 smo z aplikacijo Extreme Training®️ zasedli 6. mesto v svetu po številu uporabnikov med vsemi aplikacijami za zdravje in fitnes. Katero mesto v svetu s svojo aplikacijo zasedaš, določa neposredno Google na podlagi statističnih parametrov. Zaradi naštetih dosežkov na svetovni ravni so me letos povabili, da vodim trening na glavnem odru največjega sejma športa v svetu v Dubaju, kar si seveda štejem v veliko čast.
Trening ste izvedli pred več kot tisoč gledalci, ki so trenirali z vami. Vas je morda presenetila trema?
Trema je bila vsekakor prisotna že od dneva, ko sem povabilo prejela, nakar se je do trenutka, ko sem morala stopiti na glavni oder v Dubaju in odvoditi trening, le stopnjevala. Spomnim se, da sem ta dan vse do svojega nastopa na glavnem odru premlevala program. Opazovala sem tudi druge trenerje, ki so nastopili pred menoj in so se vse do trenutka nastopa pripravljali v zaodrju. Najbolj sem se bala, da bi ob pogledu na množico pod odrom obnemela. Kar pa se - hvala bogu - ni zgodilo. Ko sem stopila na glavni oder in pogledala v množico, sem se počutila doma. Občutek je bil točno takšen, kot ga opišejo naslednje besede: “Here I am, I am home!” Po odvodenem treningu na glavnem odru me je vodstvo prosilo, da naslednji dan odvodim še en trening, kar sem seveda sprejela, saj je šport del mene – to sem jaz. In moram priznati, da pri drugem vodenju treninga na glavnem odru nisem imela treme, saj je to nekaj, kar počnem vse življenje. Ko že veš, kaj pričakovati, treme ni.
Mož Simon Maglica vam je pomagal pri razvoju aplikacije. Kako je poslovno sodelovati z možem?
Mož Simon je pobudnik nastanka fitnes aplikacije Extreme Training®. Je tudi tisti 'krivec', da je aplikacija sploh nastala. Moram priznati, da je poslovno sodelovanje z možem zelo lepo, saj imava zelo sproščen in iskren odnos. Priznam pa tudi, da sem bila na začetku kar v dvomih glede najine skupne poslovne poti, saj sem se bala, da bova poslovna nesoglasja nosila domov. Zdaj lahko mirno povem, da sem ponosna, da nama uspeva tudi poslovno sodelovati, predvsem zato, ker vsak skrbi za svoj del zadolžitev. Drživa se dogovora, da posla ne nosiva domov, da trenutke doma uživava z družino, kolikor se le da.
Kaj nam ponuja omenjena aplikacija?
Aplikacija ponuja natančno pripravljen program treninga za vsako posameznico posebej. Uporabnica ob registraciji odgovori na nekaj preprostih vprašanj in tako prejme točno pripravljen trening program zase. Program treninga se menjuje tedensko, saj uporabnica vsakič naredi vaje za celotno telo. Vsi treningi so v celoti vodeni. Aplikacija sama spremlja zgodovino treniranja uporabnice ter druge statistične podatke in na podlagi tega vsak teden ponudi nov in zahtevnejši trening. Tako uporabnica lahko vidi prve rezultate že po samo dveh tednih treninga ob nespremenjeni prehrani in treniranju trikrat na teden po eno uro.
Vsekakor pa si uporabnica lahko sama izbere tudi drug program treniranja (npr. 15-minutni Challenge, Grow Your Booty, Stretching ...), ki so na voljo. Poleg v celoti vodenih treningov uporabnica dostopa do 1.825 zdravih predlogov jedi s preračunanim kalorijskim vnosom. To so zdravi obroki, in ne dieta.
Posebnost je tudi ta, da lahko uporabnica obroke meša med seboj in pri tem ne preseže priporočenega dnevnega kalorijskega vnosa. Aplikacija pokriva vsa starostna in življenjska obdobja ženske, tudi nosečnost in obdobje po porodu. Prevedena je v šest svetovnih jezikov. Aplikacijo lahko vsak nov uporabnik preizkusi popolnoma brezplačno ob uporabi sedemdnevnega brezplačnega preizkusnega obdobja in se tako prepriča o naši strokovnosti, kakovosti, preprosti uporabi aplikacije in ne nazadnje o obljubljenem zagotovljenem rezultatu. Aplikacija Extreme Training® predstavlja osebnega trenerja na domu vsake uporabnice.
Ali v prihodnje načrtujete kakšen nov projekt?
Novi projekti so že v teku. Lahko samo povem, da ne gre za enega, ampak za kar tri nove projekte. Za zdaj pa naj vsebina projektov ostane še skrivnost.
Ste tudi mati dveh majhnih otrok. Koliko sta stara?
Sem. Kot za vsako mater sta tudi moja otroka zame pravi blagoslov. Sem neizmerno hvaležna, da imam možnost biti mama. Starejši sin Nik ima sedem let, mlajša hči Mia pa tri leta.
Kako šport vključujete v vsakdanje življenje?
Šport je del mene, brez športa ne bi bila to, kar sem. Imam dneve in ure, ko opravljam trening zase in se tega držim. Treniram trikrat na teden po eno uro. Če na svoj urnik ne umestim ure za trening, ga ta dan ali teden zagotovo ne oddelam in takrat sem izredno napeta in slabe volje.
Kdaj menite, da je pravi čas, da otroke vključite v šport?
Ko so otroci v vrtcu, se na razne aktivnosti hodijo igrat, kar je super, saj tako sproščajo svojo energijo. Da bi pa otrok razumel, kaj mu trener razlaga, in sledil navodilom, je meja šest let. Vsekakor pa ne gre tega enačiti pri vseh športih in vseh otrocih. Ti so si med seboj zelo različni, kot so si tudi športi. Kadar želijo starši svojega otroka vključiti v kakšno športno dejavnost, je najbolje, da glede starosti sprejema otroka povprašajo ponudnika oziroma trenerja te športne aktivnosti.
Večkrat ste že iskreno spregovorili o tem, da ste se med nosečnostjo zredili tudi do 25 kilogramov. Kaj ste doživljali takrat? Kako ste se soočali s spremembo telesa?
Ooo, ja! Pri obeh nosečnostih sem se precej zredila. Pri prvi nosečnosti sem pridobila 22 kilogramov, pri drugi pa 25. Priznam, da je bil večji izziv in težje izgubiti pridobljene kilograme po drugi nosečnosti. Vse življenje sem športnica in se seveda držim v formi. Ko sem se prvič zredila za 22 kilogramov, se spomnim, da se nisem mogla sprijazniti, da se kilogramčki kopičijo. Seveda mi je bilo logično, da se, ampak najhuje je bilo to, da sem kar pridno pazila, kaj jem, a sem se kljub temu pridno redila. Še danes se spomnim, da sem šla h ginekologinji in ji povedala, da ni normalno, da se toliko redim, glede na to, da pazim, kaj in koliko jem.
Ginekologinja me je v prvi nosečnosti kar trikrat napotila na test nosečniške sladkorne, a je nisem imela. Trebuh sem imela tako ogromen, da me je moj oče zafrkaval, da zagotovo nosim dvojčka, da se drugi otrok ne vidi, ker se skriva za Nikom. Za trenutek mi je bilo smešno, nato pa več ne, saj se nisem mogla sprijazniti z velikostjo trebuha in s svojo novo podobo.
Bila sem ogromna in tako sem se tudi počutila. Spomnim se, da sem si želela čim prej roditi, ker sem se videla zelo grdo in ker sem bila zelo neokretna. Vse, ki smo rodile in v nosečnosti imele velik trebuh, vemo, kako je, ko moraš trebuh prijeti, da bi se z boka premaknil na hrbet in nato na drugi bok. Ne moreš se namreč kar obrniti, saj trebuh ostane prilepljen na posteljo, zato ga primeš z rokama in se obračaš. Mislim, da sem v prvi nosečnosti 'pokasirala' vse, česar si nobena nosečnica ne želi. Od pigmentacij po obrazu do tega, da sem se počutila kot nasedli debeli kit, pa čeprav so mi vsi govorili, da sem res lepa nosečnica. Nikakor se nisem sprejemala v novi podobi nosečke, počutila sem se debelo.
Če bi lahko čas zavrtela nazaj, bi v prvi nosečnosti zagotovo uživala maksimalno in se ne bi obremenjevala s svojo novo podobo. Zdaj vem, da sem bila prestroga do sebe, zato nisem uživala, kot bi lahko. V drugi nosečnosti sem to spremenila, saj sem se s trebuhom sprejemala in se nisem več tehtala vsak dan kot pri prvi nosečnosti. Pojedla sem, kar se si zaželela, saj sem vedela, čez kakšno veliko fizično, psihološko in hormonsko spremembo gre naše telo med nosečnostjo, ko je na naših plečih podariti življenje malemu zakladu.
Kaj pa po porodu?
Pri obeh porodih sem imela carski rez in okrevanje po njih ter pot do normalne postave sta bila daljša. Ko sem prvič rodila, sem podlegla predvsem pritiskom okolice in zlobnih ljudi, ki so mi po mesecu dni od poroda s carskim rezom govorili, da mi bo trebuh zagotovo ostal in da ne znam shujšati, kar me je zelo prizadelo. Poznam anatomijo telesa in vem, da po mesecu dni od poroda s carskim rezom ne moreš biti takšen, kot da nisi rodil. Zlasti če ženska prvič rodi po 30. letu.
Nika sem namreč rodila pri 32 letih. Ljudje so bili zelo zlobni in me žalili. Po prvem porodu sem bila izredno stroga do sebe, spomnim se, da nisem jedla sladkarij in kruha. Vsekakor sem trenirala, ampak najprej po poporodnem programu vadbe, da sem si zaprla diastazo, šele nato sem lahko prešla na vadbo za preoblikovanje postave. Do sebe sem bila zelo stroga, nisem se sprejemala. Ko sem se pogledala v ogledalo, sem videla grdo žensko.
Ogromno sem se posvečala svoji mentalni in fizični podobi, da bi bila ponovno v dobri formi. Želela sem se sprejemati in utišati zlobne jezike. Po drugi nosečnosti se je zgodba z zlobnimi jeziki ponovila in okrepila, ljudje so celo mojo sliko s Facebooka delili in se norčevali, da bi morala po mesecu ali dveh po drugem porodu s carskim rezom že biti fit. Ampak tokrat se me ponovna zgodba ni dotaknila. Vedela sem, da se bom spravila nazaj v formo.
Po obeh porodih sem potrebovala sedem mesecev, da sem dosegla svojo prednosečniško postavo. Razlika je bila, da sem bila po prvem porodu psihično uničena, ljudje so vrteli zlobne jezike o moji postavi, sama pa se nisem sprejemala in bila prestroga do sebe. Pri drugem porodu te napake nisem ponovila in sem dosti bolj uživala z Mio, kot sem z Nikom, ko je bil še dojenček, kar izredno obžalujem.
Kaj na srce polagate mamicam, ki se jim je zgodilo enako, pa nekako ne najdejo izhoda?
Najprej vsem na srce polagam, naj se sprejmejo takšne, kot so. Zdaj so mame in marsikaj se je spremenilo, ampak na lepše. Naj uživajo vsak trenutek z otročičkom in se ne zmenijo za zlobne jezike, če jih imajo tudi one okoli sebe. In ko si notranje miren, sprejmeš svojo 'novo podobo', veš, kaj te na njej moti, jo mirno začneš reševati in telovadbo vključiš v svoj tedenski urnik. Vpelješ bolj zdravo prehrano v svoj jedilnik in nato stvari, ki so moteče, počasi kopnijo, tebi pa raste samozavest. In predvsem to, da naj si nikoli ne dovolijo, da okolica in zlobni jeziki vplivajo na njihovo samozavest. Vsaka izmed nas je lepa in unikatna. Hvala bogu, da je tako, da smo si različne in unikatne, saj vsaka predstavlja poosebljeno enoto sebe.
Kaj je bila za vas najtežja preizkušnja življenja?
Najtežja preizkušnja življenja je zame vzgoja otrok. Mislim, da vsaka mama da vse od sebe, da vzgoji svojega otroka v vzornega, poštenega, odgovornega, samostojnega in iznajdljivega odraslega človeka. Ne glede na to, koliko se trudimo in kaj vse nam življenje prinaša, vse vzpone in padce, ne vemo, kako uspešni smo bili na tej poti, dokler naši otroci ne odrastejo in se osamosvojijo.
In kaj najlepša?
Moja najlepša življenjska izkušnja je bila zagotovo rojstvo mojih otrok Nika in Mie.
Napisala: Živa Avžner // Fotografije: Aleksandra Saša Prelesnik