Njeno življenje je romantična komedija, včasih tudi drama. Lahko pa je tudi zelo dober avanturistični film. Spoznajte Mariah Dolenc, ameriško punco iz Kalifornije, ki se je zaljubila v fanta iz Evrope.
Sledila sta poroka in bivanje v Sloveniji. Da bi bila njena družina na tekočem z njenim življenjem, je na kanalu na YouTubu začela objavljati pestre videoutrinke iz svojega vsakdanjika.
Story: Klasično vprašanje: kaj vas je pripeljalo v Slovenijo?
Prišla sem zaradi ljubezni, seveda! Z možem sva se spoznala v Kaliforniji med njegovim dopustovanjem. Tam sva se tudi poročila in se naslednji dan preselila v Slovenijo. To se je zgodilo pred šestimi leti. Odločila sva se, da bova v Sloveniji živela eno leto, in nato videla, ali bova ostala dlje ali se preselila nazaj. Najine sanje so bile, da tukaj preživljava čarobna poletja, pozimi pa se vračava nazaj, da se izogneva mrazu. Realnost je drugačna, še vedno sva "malo povečana družina" tukaj! (smeh)
Story: Zakaj ste se odločili ustvarjati vlog oz. videoblog?
Že nekaj let pred tem sem se poigravala z idejo ustvarjanja videoposnetkov. Edini zadržek takrat je bil, da so se mi dnevni vložki hitro zdeli dolgočasni - dokler nisem našla Caseyja Neistata in spoznala, da je to vrsta vloga, ki si ga vseeno res želim ustvarjati. Dobra stvar vsega pa sta tudi moja družina in velika razdalja med nami. Tako lahko namreč vsak dan spremljajo, kaj počnem.
Story: Koliko truda je resnično potrebnega za tako delo?
To je odvisno od dobrega videoposnetka, ki ga želim narediti. Nekateri so lažji od drugih. Najbolj uživam v videoposnetkih z več deli, ki so videti bolj kinematični. Z lahkoto bi si vzela štiri ure, da bi naredila vse posnetke, in jih nato urejala od pet do osem ur. Ampak žal je danes časovno zaradi otrok to težko izvedljivo, tako da si po navadi vzamem le eno uro za snemanje in dve do tri za sestavljanje (montiranje).
Story: O čem je govoril vaš prvi vlog?
To je bil res kratek posnetek o izbiri med počitkom ali produktivnostjo, medtem ko otroci spijo. Danes se mi zdi precej dolgočasen, toda takrat mi je bila všeč sinhronizacija, urejanje glasbe.
Story: Kako so se vaši posnetki spremenili, odkar ste začeli?
Pred kamero sem postala bolj sproščena. Prav tako sem se naučila veliko več o tem, kako uporabljati programsko opremo. Ko sem začela, sem denimo uporabljala samo brezplačno opremo za urejanje filma, s časom pa končno prešla na profesionalno. To je bil zame velik izziv pri učenju, vendar je bilo vredno tega. Zdaj povem in ustvarjam boljšo zgodbo, kar je najboljši dokaz.
Story: Kakšen bi bil vaš nasvet za nekoga, ki si želi uspeti s kanalom na YouTubu?
Ne obupajte in razvijajte svoj slog, ne glede na vse! Vaši prvi videoposnetki verjetno ne bodo dobri, ampak dokler boste vztrajali, se bodo s časom le nadgrajevali in izboljševali. Mislim, da je največja možnost za uspeh, da gradite odnos do poslušalcev, se pogovarjate z njimi. Izogibajte pa se monologom pred kamero, raje začutite poslušalce - gledalce.
Story: Katero je vaše najljubše in najlepše mesto v Sloveniji in zakaj?
Ljubljana, seveda! Kako ne bi bila! To je vse, kar hočeš in ljubiš od velikega evropskega mesta, ki ga lahko zaviješ v popolnoma lepo majhno embalažo. Vanjo sem se zaljubila že ob prvem obisku. Kamniti most Tromostovja, Plečnikova tržnica, reka Ljubljanica ... je tako slikovito mesto. V sončnih poletnih dnevih ne bi bila nikjer drugje na svetu raje kot v Ljubljani.
Story: Na kaj se je bilo najtežje navaditi (naučiti) pri nas?
Zagotovo je učenje jezika moj največji izziv. Z lahkoto izgovarjati se verjetno nikoli ne bom naučila, ker tukaj vsi tako dobro govorijo angleški jezik. (smeh) Vseeno pa mi je zelo pomembno, da vztrajam in se učim naprej.
Story: Ali pogrešate karkoli, kar je v Ameriki, pa tega pri nas ni?
Ameriški nogomet! Resnično pogrešam šport in športne lokale. Nisem se zavedala, kako Američani ljubimo šport, dokler nisem prišla sem. Tudi kultura okoli nje. Nedeljske nogometne igre s hrano in pijačo, druženje, navijanje za svojo ekipo je nekaj, kar mi tukaj manjka.
Story: Kateri slovenski navadi ste se prvič najbolj nasmejali?
Šrangi. Nikoli se ne bom naveličala gledati tega. Ko mi je mož razložil, kaj je to, nisem mogla verjeti, da ljudje tako 'izkoriščajo' ženina. Ko sem bila prvič priča takemu dogodku, mi je bilo zelo zanimivo in smešno. Popolno nasprotje romantičnim ameriškim porokam. Harmonika me je najbolj nasmejala. Njen zvok bi umestila kamorkoli, le na poroko ne. Zdaj sem navajena, toda takrat je bilo zelo drugače.
Story: Kakšen je vaš tipični konec tedna, ko ste prosti?
Sobotna jutra najraje preživljam v središču mesta, ob sprehodih, na kavicah na soncu ali nakupovanju sestavin za kosilo. Popoldneve namenjam druženju, plesanju, igranju z otroki, preostanek dneva pa z možem ob kakšnem dobrem filmu. Pomembno mi je samo, da smo skupaj. Če bi lahko za konec tedna pobegnila kam, bi si zagotovo privoščila kakšen tretma v spaju ali bolj adrenalinsko obarvano taborjenje.
Story: Kakšni so vaši letošnji načrti za potovanja?
Letos se bom še dvakrat vrnila v Kalifornijo. Prav tako grem v Pariz in na morje. To so potovanja, ki bodo zagotovo. Mogoče me čaka še kakšno, ne vem, se pa ne branim spoznati še kakšne nove države.
Story: Če bi imeli več časa, katerim hobijem bi se še bolj posvetili?
Zagotovo branju! Želja je, da bi brala do štiri ure na dan. Poleg tega bi se posvetila kaligrafiji in slikarstvu, ki me zelo veselita. Umetnost je zame kot terapija.
Story: Katero knjigo ste nazadnje prebrali?
Zadnja knjiga, ki sem jo prebrala, je bila 'Thinking, Fast and Slow' Daniela Kahnemana. Trenutno prebiram še 'Elon Musk', ki jo je napisala Ashlee Vance, in '12 pravil za življenje: protistrup kaosa' Jordana B. Petersona. Moja najljubša knjiga je 'Ubiti ptico oponašalko' Harper Lee. Rada berem, zato se lahko, če sem sama, izgubljam v knjigah.
Story: Vaš oblačilni stil je ...
Šik, klasičen in zagotovo 'ameriški'.
Story: V kakšnih oblačilih se počutite najbolj udobno?
Všeč mi je ženstveno in modno. Moje sanje so Dior v petdesetih letih. Audrey Hepburn in Grace Kelly sta moji stilski ikoni. A ko gre za igranje z otroki, najraje oblečen 'boyfriend' hlače in udobno majico.
Story: Kateri je vaš najljubši modni dodatek, brez katerega ne greste od doma?
Zagotovo so to sončna očala.
Story: Kaj naprej naredite zjutraj?
Trudim se, da čim bolj po tiho vstanem iz postelje, da nikogar ne zbudim. Oblečem svojo toplo haljo in si naredim zajtrk iz aloje, čaj in smuti z mete in špinačo. Če mi čas dopušča, še pol ure berem. Navadno pa moj jutranji ritual traja eno uro.
Story: Zgodnja ptica ali nočna sova?
Sem nočna sova, ki se trudi, da bi postala zgodnja ptica.
Story: Če bi lahko bili katerakoli barva, katera bi bili in zakaj?
Bila bi bogato kraljevska modra, kot je nebo na sončen dan, ko ni nobenega oblaka. Je globoka, poštena in tudi po nevihti se vedno vrne.
Story: Slikarsko platno je vaša kreativnost. Od kod veselje, navdih? Katere tehnike pogosto uporabljate?
Z umetnostjo sem se začela spoznavati, ko sem bila stara 12 let. Preizkusila sem vse medije, dokler nisem spoznala akvarela. Všeč mi je njegova vsestranskost. Po navadi imam idejo za sliko, nato poiščem na Pinterestu še druge ideje in nato združim ter oblikujem tisto, kar želim ustvariti sama. Redko rišem tradicionalne akvarelne slike. Večji izziv mi jih je uporabiti pri tipografiji.
Story: Če bi nekdo lahko posnel film o vašem življenju, kdo bi vas igral in kakšen bi bil naslov?
Zelo bi bila vesela, če bi v mojo vlogo stopila Margot Robbie, predvsem zato, ker je zabavna in zame najbolj čudovita ženska v filmski industriji. Takoj za njo bi bila Scarlett Johansson, film pa bi se imenoval Največja ljubezenska zgodba, ki je bila kdaj povedana. (smeh)
Story: Kaj vas motivira?
Moja družina. Zanje bi storila vse in jih postavila pred vse drugo. Ko sem odraščala, sem vedela, da mi moja družina v vseh situacijah stoji ob strani. To želim tudi za svojo družino tukaj.
Story: Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Veselim se početi in spoznavati nove stvari, ki jih še nisem. Sklepanje novih prijateljstev in spoznavanje novih krajev. Načrtovanje dveh domov v Kaliforniji in Sloveniji, tako da sem lahko vedno na obeh koncih, ki mi največ pomenita. Kratkoročno in dolgoročno pa se želim še naprej posvečati sebi, se razvijati osebno in duhovno ter te vrednosti prenašati tudi na svoje najbližje.
Besedilo: Petra Rozman // Fotografije YouTube, osebni arhiv
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del
