Violeta Tomić o zgodovini predstave Dekliščina

Violeta Tomić o zgodovini predstave Dekliščina (foto: Primož Predalič) Primož Predalič
Vir: Nova
2. 1. 2018

V nedeljo dopoldne se nam je Violeta Tomić po sprehodu s prelepim psom, mešancem Budo, pridružila na čaju. Spregovorili smo o njeni remake gledališki komediji Dekliščina, ki jo pravkar predstavljajo v Špas teatru. Že v začetku je spodaj podpisanega presenetila, da predstava sega že v leto 1999. Doslej je bilo teh različic že pet.

Violeta pripoveduje o zgodovini predstave Dekliščina, katere režiserka je: "Tekst sem odkrila v Londonu, ko sem iskala nekaj primernega za monodramo. Iskala sem v knjigarnah in gledališčih, ta tekst so mi pozneje, po vrnitvi, poslali po pošti. Ko sem ga prebrala, sem bila takoj navdušena. Videla sem prizore in odločila sem se, da ga bom sama naredila, da ga ne dam nikomur. Iskala sem producenta, zato sem ga najprej ponudila direktorici Špas teatra Urši Alič, a je takrat ravno delala predstavo Dan norosti, ki jo je režiral Đuro, zato je mojo ponudbo na mojo žalost zavrnila. Kot producenta sem potem našla pokojnega Damirja Domitrovića Kosa. V koprodukciji Društva B-51 in Gledališča Glej smo predstavo delali v Kulturnem domu Črnuče. Dvorana je bila dolgo časa zapuščena, zelo 'underground', zato nam je na premieri pregorelo ozvočenje. K sreči smo s precej stresa rešili situacijo tako, da publika ni ničesar opazila. Predstava je bila potem neverjetna uspešnica, odigrali smo več kot 150 ponovitev. Prevod je prispeval Milan Dekleva, naslov pa je bil Žurka za punce. Igrali so Uroš Smolej, Jernej Kuntner, Niko Goršič, Primož Ranik, Nina Ivanič, Vesna Slapar, Olga Grad in Marija Lojk."

Uspeh pa je predstava doživela tudi na Hrvaškem: "Predstava je gostovala tudi v Pulju in doživela neverjetno lep sprejem. Zato sva se z Damirjem in direktorico INK Pula dogovorili, da jo zrežiram tudi tam. Leta 2008 smo premierno uprizorili hrvaško verzijo predstave z naslovom Djevojačka večer. Tokrat je na premiero prišel sam avtor Dave Simpson in presenečen je bil nad številnimi dramaturškimi spremembami in okrajšavami sicer nekoliko predolgega teksta. Priznal mi je, da sem dobro opravila delo in obljubila sva si nadaljnje sodelovanje. Toda predstava žal ni doživela veliko ponovitev, ker je INK Pula veliko gledališče, ima 700 sedežev in se bazen gledalcev hitro izčrpa. Po izjemno uspešnem gostovanju in razprodanih treh ponovitvah v Kazalištu Komedija v Zagrebu, kjer sem že jaz vskočila namesto poškodovane igralke, smo predstavo zaključili. Tretjič so me povabili k režiji tega teksta gledališki ljubitelji iz Senovega. Tudi oni so nekoč nekje videli našo prvo predstavo in želeli so jo delati. Šlo je zelo počasi, saj igralci niso bili profesionalci, na vaje so hodili poleg službe, predvsem ob vikendih, ampak bilo je zelo zanimivo in bilo je tudi precej učenja. Takoj po premieri pa je eden izmed igralcev, ki je do tedaj hodil na dializo, dobil ledvico in bil transplantiran, zato je bilo tudi tokrat ponovitev bolj malo. Vsaka predstava je popolnoma drugačna. Na primer vloga Robija je edina, ki nima družinskih povezav z drugimi liki in je v originalu gej. Seveda smo na podeželju vlogo naredili drugače, lik je bil gozdar. V Špasteatru je Tadej Pišek želel raziskovati to vlogo, a smo potem na sugestijo producentke šli v drugo smer. Na Hrvaškem pa je, zanimivo, ta vloga ena osrednjih in najbolj zanimivih."

Gledališče za prosti čas

Kljub redkim ponovitvam so igralci in gledalci v Pulju ohranili predstavo v izjemno lepem spominu, zato so letos januarja Violeto ponovno povabili. "Izkoristila sem novoletni dopust in naredila predstavo zgolj v treh tednih. Sem režiserka, scenografka, kostumograf in odigrala sem tudi eno izmed vlog. Tokrat je igralska zasedba popolnoma drugačna, razen ene igralke. Igra se tudi veliko več ponovitev. Gostovali smo tudi v Varaždinu, Karlovcu, Pazinu, na Reki, v Zadru, Mariboru in Kopru.

K sreči imam alternacijo, saj si ne morem privoščiti odsotnosti z dela. Jaz sem odigrala nekaj prvih ponovitev, dokler se predstava ni utekla, zdaj večinoma igra lokalna igralka."

Puljski igralci so si želeli predstavo igrati tudi v Sloveniji, zato je Violeta ponovno kontaktirala osebo, ki po njenem mnenju najbolje obvlada trženje gledaliških predstav, Uršo Alič, ali bi prevzela to puljsko predstavo. Toda Urša je takrat imela ta tekst že na mizi, ker se je odločila, da za 20. obletnico gledališča znova uprizori obe takratni mega uspešnici Dan norosti in Dekliščino. Dogovorili sta se, da jo bo režirala Violeta. S svojim izdelkom je zelo zadovoljna. "Kako ne bi bila zadovoljna, ko vidim, kako ljudje to predstavo naravnost požirajo. Salve smeha, aplavzi na odprti sceni. Užitek za igralce in gledalce. Razprodana je do zadnjega sedeža. Še posebej sem vesela za igralce, saj so sami svobodnjaki."

Besedilo: Tomo Ravbar // Foto: Primož Predalič, Aleksandra Saša Prelesnik

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri