Vito Rožej o družinskem življenju na Nizozemskem

Vito Rožej o družinskem življenju na Nizozemskem (foto: Osebni arhiv) Osebni arhiv
Vir: Story
20. 1. 2018

Vita Rožeja je Slovenija spoznala kot svobodnega gledališkega igralca in politika. Znan pa je postal predvsem po znani seriji TV Dober dan in Zajčku Binetu. Po koncu politične kariere pa se je skupaj z družino odločil, da se preseli na Nizozemsko, saj je njegova življenjska sopotnica Nizozemka.

Odločitev ni bila lahka, pravi Vito: "Odločitev za vztrajanje v Sloveniji je bila še težja. V življenju je vselej bolje obžalovati stvari, ki si jih naredil, kot pa tiste, ki jih nisi. Težko delam objektivno primerjavo. Tako kot sem prej idealiziral Nizozemsko, zdaj idealiziram Slovenijo. Na začetku je bilo najtežje pozabiti in umestiti preteklost, kar je prvi pogoj za korake v novo identiteto, prihodnost."

Vito pove, da po podatkih občine živi v Amsterdamu od 180 do 200 Slovencev, nekaj je tudi študentov. "Ko smo spremljali evropsko prvenstvo v košarki, se nas je v lokalu zbralo kar petdeset," pravi. Vitu ni bilo treba dolgo časa iskati zaposlitve, saj obvlada jezike in je deloval na področju turizma.

Zdaj dela v socialnem start up podjetju, kjer azilantom pomaga pri jezikovni in predvsem delovni integraciji. Žena Duka pa je učiteljica nizozemščine in ruščine na srednji šoli. "Ker delam v Eindhovnu, živim pa v Amsterdamu, štiri dni na teden svoj delovni dan začenjam zgodaj in z vlakom. Otroci začenjajo pouk ob pol devetih, končajo pa ob treh. So čedalje bolj samostojni. Tašča pri tem zelo pomaga, saj živi pet ulic stran. Otroci so zdaj stari deset, devet in sedem let."

Njegovi otroci se šolajo v zasebni katoliški šoli s 100-odstotno javno financiranim programom. "V šoli je precej večkulturnosti, saj je vsaj četrtina otrok islamske veroizpovedi. Na novo okolje so se navadili mnogo hitreje, kot sem se sam. So družabni in priljubljeni. Slovenščino razumejo, govorijo pa manj. V Amsterdamu za zdaj ni možnosti dopolnilnega pouka slovenščine in tudi sicer ministrstvo za šolstvo na Nizozemskem še ni prepoznalo potrebe po napotitvi učiteljice slovenščine."

Kot večina družinskih ljudi tudi Vito svoj prosti čas najraje preživi z družino. Ob sobotah dopoldne sinova igrata nogomet, hči pa hokej na travi. V kino, kot sam pravi, gredo pogosto, v muzeje in gledališče pa manj, kot bi si želeli. Dvakrat na mesec se odpravijo do peščene in vetrovne obale Severnega morja, v središče Amsterdama pa občasno.

Vita smo pobarali, kako je s pregovorno zanimivim nočnim življenjem v Amsterdamu. "Amsterdam, posebej njegovo središče, se zadnja leta utaplja pod valom turistov. Plesna scena sicer ni več tako divja kot nekdaj, a Nizozemska ostaja glavna proizvajalka plesnih drog na svetu. Velika glasbena imena na svojih turnejah Amsterdam le težko izpustijo. A kot družinski oče v srednjih letih ne spremljam več vsega." Bo pa, kot pravi, z veseljem šel na koncert Vlada Kreslina, ki konec januarja gostuje ravno v Amsterdamu.

O življenju na Nizozemskem pravi, da je prijetno, a drago. "Nizozemska je, če pustimo Vatikan, Monako in podobne ob strani, najgosteje naseljena evropska država in tempo življenja je temu primerno visok. Možnosti so odprte, konkurenca je velika. Življenje je dražje kot v Sloveniji, plače pa prav tako višje. Zaradi dobre infrastrukture in ekonomije obsega je marsikatero blago široke potrošnje vseeno cenejše kot v Sloveniji."

O življenju na Nizozemskem

Vita smo tudi vprašali, kakšni so Nizozemci in ali vidi kakšne razlike med Slovenkami in Nizozemkami. "Nizozemci so odprti, podjetni, pripravljeni poskusiti kaj novega. Zanima jih, kaj te v življenju žene, navdihuje, česa si želiš, s čim se ukvarjaš. Nizozemke pa so samostojne, močne. V nasprotju s Slovenkami, ki so emancipacijski boj svojih socialističnih babic že pozabile, se zavedajo naporov svojih hipijevskih mater," doda v smehu.

Za konec ga še vprašamo, ali Vito še kaj pogreša soje žarometov. "Sojev žarometov ne pogrešam, bi pa rad kdaj na ulici srečal znanca ali prijatelja iz mladosti, kar je zdaj mnogo manj verjetno kot prej v Ljubljani. Stike z družino in prijatelji ohranjam, resda manj, kot bi si kdaj želel. Kolikor tempo življenja dopušča. Vsaj dvakrat letno obiščemo Slovenijo za kakšen teden. Nazadnje sem na začetku novembra čez vikend priletel na obletnico mature. Neprecenljivo!"

Besedilo: Tomo Ravbar // Fotografije: osebni arhiv

Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story2/2018

Naročite se na revijo Story:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Priporočamo

Nova Story že v prodaji

Story 2/2018

Story 2/2018, od 04. 01. 2018