Vsak ima svoje predstave o tem, kakšen naj bi bil stvarnik. V novi komediji Buh pomagej, ki v teh tednih osvaja slovenske odrske deske, je v čevlje vsemogočnega stopil igralec in televizijski voditelj Boris Devetak, Primorec, ki iskreno prizna, da ga domači zagotovo nimajo za svetnika.
Življenjepis Borisa Devetaka je poln televizijskih in radijskih projektov, med drugim je bil idejni oče priljubljene TV Poper, zato se zdi, da izzivov za tako izkušenega človeka skorajda ni več. Kljub temu pa ni tako, saj je nova predstava Buh pomagej prav poseben mejnik v njegovem življenju: "Sama ideja je zame velik izziv glede na to, da smo jo pred mnogo leti že poskušali izvesti, a je zaradi različnih razlogov ostala v predalu. Pred nekaj meseci sem tako spoznal Žana Papiča in mu predstavil idejo o predstavi, nad katero sva se oba hitro navdušila. Skupaj sva predelala besedilo in k sodelovanju povabila še Franka Korošca.
Soigralca sta se odlično vnesla na odru, sam pa sem zaradi bojazni, da ne bi česa zafrknil, ostal v ozadju. Zdaj kar malce trpim, ko vidim, kako dobro vzdušje vlada na odru." Boris, ki je sicer začel na radiu, se je že ob prvem stiku z mikrofonom počutil odlično. Potem je zašel v televizijske vode in nekaj let blazno trpel, saj ima radio vendarle poseben čar. Zato se je kmalu vrnil in ga še bolj vzljubil. "Sem precej nestrpna oseba ... obupen! Nimam potrpljenja čakati na masko, uravnavanje kamer, scene ..." v smehu prizna Primorec, ki je zdaj sam svoj gospodar, čeprav si bo morda v prihodnosti še kdaj privoščil kakšen izlet na televizijo. Vendar pa ne še zdaj. Zadnje čase se namreč veliko posveča predvsem predstavi Buh pomagej, v kateri bo zaigral v vlogi vsemogočnega. Sprva je bila vloga namenjena Žanu, a so se stvari kmalu obrnile drugače. "No, malo smo se gledali in določili so mene, mislim, da je k temu pripomogla tudi starost. Tako sem vsaj enkrat v življenju stopil v vlogo vsemogočnega, čeprav čudežev ne delam.
Po pravici povedano, mi je prav všeč," razkrije voditelj, ki se je z vsemogočnim seznanil že kot otrok, saj njegova družina zvesto sledi verskemu nauku. "Mama je zelo verna. Tudi moje tete so bile redne obiskovalke cerkvenih obredov. Sam sem zato te vsak teden spremljal, dve leti pa sem bil celo ministrant. V tistem obdobju sem doživel veliko zabavnih trenutkov," se spominja Boris in ob tem poda zanimivo primerjavo: "Nekateri namreč menijo, da je maša kot gledališka predstava z mnogo ponovitvami, besedilo pa ljudje obvladajo že na pamet. Odnos med glavnim nastopajočim in publiko je urejen, aplavza ni, seveda pa pričakujejo neko malenkost," malo za šalo, malo zares prizna in v isti sapi doda, da bi si tako verniki kot tudi preostali večkrat morali prebrati kakšen odlomek iz svete knjige. Z vsem nabranim znanjem si namreč širimo obzorja in spoznavamo nove stvari, zaradi česar se razvijamo. "Če gledaš le naravnost, boš težko prišel skozi," naš še pouči za konec.
Nika Arsovski
Novo na Metroplay: "Dezinformacije so povsod" | N1 podkast s Suzano Lovec
