Simpatična voditeljica Tara Zupančič je že od mladosti obkrožena z živalmi, ki so ji poolepšale otroštvo in ji olepšujejo odraslo dobo. Ljubezen do štirinožnih prijateljev je neprecenljiva, ti jo vedno nasmejijo do solz, hkrati pa so pravi družinski člani.
"V otroštvu so me vedno spremljale živali, najprej so bile to mucke, prvima je bilo ime Sara in Sanja, pozneje pa sem si želela psa. Prvo psičko Tery sem dobila za 12. rojstni dan – mešanko med pinčem in čivavo (in še enim sosedovim psom iz Bohinja), pozneje pa še čivavo Limo, ki je zdaj stara osem let," pojasni Tara, ki se je na žalost letos poslovila od prve štirinožne prijateljice Tery. "Take izgube kar bolijo. Tery je bila res sonček, mala vaška psička, ki me je naučila odgovornosti in skrbnosti. Vsak dan sem jo, tudi pred šolo, vozila ven, spremljala nas je 16 let. Po moji selitvi je ostala z mojo mami – nanjo se je res zelo navezala. Ni bilo dneva, ki ga ne bi preživeli skupaj. Če mami ni bilo, Tery tudi jedla ni. Bila je vesel kuža, na koncu pa je morala med angelčke. Verjamem pa, da tam, kjer je zdaj, nikomur ni dolgčas."
Srečo deli še z enim 'gaunarjem'
Tara je ponosna lastnica čivave Lime, ki je vse prej kot tipična. "Lima je gorenjski 'gaunar' in nikakor mestna postopačica, kot bi pripisali njeni pasmi. Številni pravijo, da sva si kar podobni," v smehu pove Tara in doda, da je Lima sicer videti prestrašeno, a kjer se počuti dobro, obvlada celotno situacijo. "Ne ljubi se ji hoditi na sprehode, nič nima proti, če spi do enajstih dopoldne. Pojedla bi pa vse, kar ni pasja hrana." Pravi, da je Lima posebna v tem, da se ne obnaša kot normalen pes. "Limo sem dobila za 19. rojstni dan, ker sem ravno pred tem preselila in sem pogrešala pasjo družbo. Ker sem živela v malem stanovanju, je bila čivava najbolj primerna. Pa še luštna in mila je bila za znoreti," pojasni Tara.
Naslednji kuža bo iz zavetišča
Tara pravi, da bo psa, če ga bo še kdaj imela, zagotovo šla iskat v zavetišče. "Toliko je tistih, ki te gledajo s tistimi očki in prosijo za nekoga, ki jih bo imel rad. Včasih, ko spremljam objave zavetišč, mi gre kar na jok, kar vse bi vzela domov!" Tara je tako posvojila muco Bello, ki je zdaj stara dve leti. "Prve mesece sem Bello celo hranila po steklenički. Našla sem jo v gnoju pri sosedovi kmetiji, jo odnesla v zavetišče, a mi srce ni dalo, da je ne bi posvojila."
Njen sanjski pes je lassie
"Moj sanjski pes je škotski ovčar – zaradi filma Lassie se vrača, ki sem ga gledala neštetokrat. Že takrat sem si ga neizmerno želela in še danes je tako. No, ko bom imela hišo in vrt ... takrat pa bo," pove Tara, ki si ne predstavlja življenja brez štirinožnih prijateljev.
"V življenje prinesejo toliko lepega, toliko smeha in topline in ti dajo toliko iskrene, nesebične in brezpogojne ljubezni, kot ti jo težko da katero drugo živo bitje." Tara v mladosti sicer ni lovila paglavcev, je pa živela z večjim številom mačk, morskih prašičkov, polhom in hrčkom. "Nekaj časa, ko sva z mami živeli na ranču, pa so bili tam še konji, labodi, race, veverice, ptički in fazani," doda.