Ko se igralec, ki igra v seriji Reka ljubezni, zaveže nekemu projektu, se popolnoma prilagodi zahtevam dela.
Kako se spominjate prvega stika z gledališčem?
V sklopu ljubiteljskega gledališča na Ptuju, ki je bilo zelo dejavno, se je v ansamblu pokazala izrazita potreba po fantih. Tam je bila tudi moja sestra, ki me je vedno znova vabila, da se jim pridružim. Odkrito povedano nisem bil najbolj navdušen. Pa vendar, ko sem jih obiskal, mi je godila večina nežnejšega spola in druženje v ekipi je bilo živahno in zabavno. Minilo je leto, minili sta dve in ansambel je postal družina. Potem se je bilo treba odločiti, kam naprej po srednji šoli, in ena izmed možnih šol, o kateri sem razmišljal, je bila tudi AGRFT.
S snemanjem nadaljevank že imate izkušnje, saj ste sodelovali pri Eni žlahtni štoriji in Lepo je biti sosed. Kaj vas je pritegnilo pri Reki ljubezni?
Rad snemam. Večina slovenskih igralcev kamere ne vidi niti od daleč. Filmski krogi so dokaj zaprti. Šele s prihodom televizijskih serij se je pojavilo več možnosti, da igralci pridemo v stik s kamero. Pa tudi sama industrija serialov ima večje apetite po igralcih kot filmska. Vsi bi igrali tudi v filmih in se preizkušali z izzivi celovečernega filma, pa vemo, koliko filmov se pri nas posname. V serijah in televizijski produkciji si nabiram kilometrino in kondicijo pred kamero, ki je drugačna od tiste v gledališču.
Snemanja serije se običajno začnejo v zgodnjih jutranjih urah. Ste jutranji človek?
Nisem ne jutranji ne večerni človek. Ko se zavežem nekemu projektu, se zahtevam dela popolnoma prilagodim. Zato pa poskušam temeljito razmisliti, preden sprejmem kakšno novo oziroma dodatno delo. Če je treba vstati ob treh zjutraj, pač vstanem, četudi pridem domov ob enajstih zvečer in grem spat ob enih. Ko se dela, se dela, in ko se zabava, se zabava.
Kako ste se pripravljali na vlogo Erika v seriji Reka ljubezni?
Tukaj sem bil bolj ali manj postavljen pred odločitev »vzemi ali pusti«. Vreči sem se moral v reko in splavati. Zakopal sem se v delo, se mu prepustil in upal na najboljše. Z drugo sezono je že lažje, lik je vzpostavljen, poznam snemalno okolje in ekipo.
Se dobro razumete s soigralci?
Super. Ne samo s soigralci, tudi s preostalimi sodelavci. Ekipa je res enkratna. Skupaj smo v dobrem in slabem, prebolevamo viroze, snemamo v zgodnjih jutranjih urah, prenašamo dobre in slabe dneve.
Že skoraj deset let ste član ansambla SLG Celje. Kako usklajujete delo v gledališču s snemanjem nadaljevanke?
Urnik snemanj se najprej prilagodi delu v gledališču. Sicer se pa delo v gledališču močno razlikuje od tistega na snemanju.
Najbrž imate zelo malo prostega časa. Kaj najraje počnete, ko imate prost dan?
Za zdaj sem kar najraje doma in po možnosti čim več s hčerko in z bližnjimi.
Ali vaša partnerica in hči spremljata serijo Reka ljubezni? Jo pokomentirata?
Ko utegneta, si jo že ogledata. Po navadi je to prva linija kritike. Poznata vse moje 'finte' in težko kaj pometem pod preprogo.
Besedilo: Danaja Lorenčič // Fotografije: POP TV
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču