Prvo damo nacionalne televizije, Miše Molk, ni potrebno posebej predstavljati, saj ga verjetno ni Slovenca, ki je ne bi poznal. Voditeljica mnogih razvedrilnih oddaj se je te dni odločila, da ob 'čiščenju predalov' deli tudi izkušnje, ki jih je doživela še kot napovedovalka programa.
"Nekatere javne televizije so jih še ohranile, saj gre za pristen, neposreden - zdaj! - nagovor in povabilo gledalkam in gledalcem k ogledu programa ... s poudarki vsebin oddaj, ki jih ne gre spregledati; z napovedmi posameznih oddaj, ki jih spremna beseda pelje dlje od pričakovanj; napovedovalke smo sproti poročale o spremembah programa in o časovnih zamikih oddaj. Napovedovalke in redki napovedovalci nismo imeli nobenih filtrov; nobene montaže; bili smo "tukaj in zdaj". Vedno "v živo". Ob sedmih zjutraj in ob enih zjutraj. Brez kosila, brez malice. Zato smo več zapravile, kot zaslužile. Oblačile smo se dolgo same. In če si bila na urniku trikrat na teden, je hitro zmanjkalo oblačil. Kasneje so za nas poskrbele Rašiča, Almira in Mura," je v uvodu na facebook profilu zapisala Miša Molk, nato pa nadaljevala ...
"Bilo pa je delo napovedovalke odlična vaja za vse oddaje, ki sem jih kasneje vodila in moderirala v neposrednem prenosu. Ni me bilo strah, ko se je prižgala rdeča lučka, znak, da sem "v etru". Me napovedovalke smo bile vedno le v etru. Bila sem seveda čist srečna, predvsem pa preplašena, ko so me sprejeli; kako bom zdaj furala vse te pričeske, pa gvante, pa to? Težko sem dojela, da so napovedovalke kao zvezde; s presežnim imidžem frizur, oblek, nakita in to ... Šla sem tja, na avdicijo, da bi zaslužila kakšen cekin več. Dinar, takrat ... al kaj že ... Sam gledala sem jih … napovedovalke ... pred mojim prvim vklopom v živo: Hmmm ... a ja, a tkole ...? Že zjutraj ob sedmih blišč elegantnih pričesk, neusklajenih s časom (že dopoldne take, kot so se sicer ženske uredile zgolj za zvečer), pretiravanje v nakitu in oblekah, nekaj preveč bleščečega in oddaljenega od vsakdana; ustvarjanje novega - televizijsko lepega; navešene kot ikonografija nadaljevanke Dinastija; in makeup, ki ti dihat ne da; velika diskrepanca med vsakdanjikom na cesti in vsakdanjikom na televiziji. To je bil socializem; ko je televizija ustvarjala podobe in vzbujala iluzije; vse je bilo zelo ali celo preveč razkošno. Saj je bilo lahko vse, kar smo nosile ‘fake’, torej nič dragocenega, ampak vseeno vabljivo in razkošno. Med gledalci in sliko je bil ekran. Niso mogli videti od blizu ali gre za žlahtno kovino ali ne, ne prijeti in ne za res videti detajlov. TV-napovedovalke so bile zvezde. Polne so jih bile naslovnice, veliko intervujev so imele ..."
V nadaljevanju se je Molkova še dotaknila avdicije, ki je bila uspešna, saj je, kot pravi Miša, njena drugačnost prepričala komisijo, s tem da so imeli edino pripombo, da so njeni lasje preveč temni, da se figuracija pričeske ne bo videla.
Pa je bilo delo napovedovalk res tako lahkotno in všečno, kot se zdi na prvi pogled? Nekdanja prva dama razvedrila pravi, da ni bilo! "Prebirale smo izjemno dolga in zapletena besedila, zlasti ob premierah odličnih TV dram iz vseh jugoslovanskih teve studijev in pred predvajanjem filma tedna. Imela sem to čast, da me je vodja napovedovalk gospa Sergija Stojkovič abonirala prav za napovedi filmov. Kar sem tudi najraje počela. No, pa tudi Radovednega Tačka sem rada napovedala, čeprav sem morala takrat priti v službo že pred sedmo zjutraj, napovedovalnico pa sem pogosto zapustila okoli polnoči. Ob izjemnih dogodkih /političnih seveda/ smo dežurale tudi do enih zjutraj. Bila sem dežurna tudi ob smrti Tita. Jokali smo ... Nekaj let smo napovedovalke prebirale tudi poročila, torej vesti. Enkrat sem jih dobila v roke še vroče, par minut pred vklopom. Še danes me stisne, ko se spomnim, kako hudo se mi je zapletlo, ko sem morala prebrati zmagovalca v polvelterski kategoriji. Ime in priimek sem še nekako spacala skupaj, čeprav pojma nisem imela o tistem boksarju, zalomilo se mi je pri besedi p o l v e l t e r s k a … Prvi L sem sem izgovorila kot U … in potem še drugega in nenadoma izgubila ves pomen besede. To seveda povzroči strah. Zbojiš se besede, in namesto, da bi jo skušal razumeti, se ukvarjaš s tem, kako bo zvenela. Narobe. Vedno moraš najprej, ko gledaš v črke, poloviti pomen besede in jo potem izreči. Počasi in mirno. Če ne razumeš, kaj govoriš, ti tudi več letne vaje izgovarjave in tehnike govora niso v pomoč. Če pa momljate ali radi "pojeste" črke, najprej pred nastopom pojdite na wc in prebudite obrazne mišice; na široko, ampak res na široko odpirajte usta, pačite se v vse smeri, nekajkrat močno stegnite jezik navzven in ko vam bo v lica malo vroče, ste ok. Sicer pa skušajte razločno in s čim manj napak pred nastopom par krat povedati tole: Iz Ježce čez cesto v Stožce po rožce, je škof iz škafa skoču, po bičišče iz čričkovih koščic, ker je imel vnetje ledvičnih čašic. In pretiravajte z mišicami, da bo vsaka beseda razločno zvenela. Pred vsakim javnim nastopom, kjerkoli, da razgibate jezik," je še zapisala Miša Molk, ki je zraven delila skromen izbor posnetkov, ko je bila tudi napovedovalka.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču