Priljubljeni Werner, ki zadnje tedne s svojo dobro voljo preseneča na plesnem parketu v šovu Zvezde plešejo, na glasbenih odrih navdušuje že skoraj 30 let.
V tem času je, kot pravi glasbenik, v njegovo življenje priletelo ogromno čudežnih trenutkov, usodna pa sta bila ljubezen do ljubljene Andreje in rojstvo hčerke. A to ni vse, kot nam je v iskrenem pogovoru zaupal Werner.
Trenutno ne moreva mimo šova Zvezde plešejo, kjer pohvale dežujejo iz oddaje v oddajo. Kaj vas je ob tem še posebej ganilo?
Ljudje so res neverjetno dobro sprejeli ta šov in mojo udeležbo, ustavljajo me na vsakem koraku, spodbujajo kar na ulici, v trgovini, skratka, povsod. Res veliko se jih pogovarja o oddaji, dihajo z menoj, najbolj pa je zaskrbljena moja mama, sploh ko sem mojo Gordano vrtel, je panično vpila, naj jo spustim, da mi ne bi padla. Ve, da sem visok in znam biti zelo nekoordiniran. Mame kot mame. (smeh)
Že večkrat ste povedali, da v življenju nikoli niste plesali, razen enkrat nekaj malega v spotu. Kako se sploh pripravljate iz oddaje v oddajo?
Šov Zvezde plešejo je neverjeten organizacijski projekt, za vsem skupaj stoji ogromna sinhronizirana ekipa, ki nas vodi, organizira, razporeja v dvorane, skrbi za medije, postavlja in prilagaja urnike vaj. Tu so še snemalne ekipe, ki nas spremljajo na vajah, seveda čudovite punce kostumografinje, urednice, pa vse do našega legendarnega Petra Polesa, ki na koncu vse to združi v vrhunsko oddajo z veliko zabave in smeha, zato velik poklon celotni ekipi. Glede plesa sem eden od tistih v šovu, ki ni plesno podkovan in nimam niti ene učne ure plesa, tako da vsak teden začnem nov ples z ničle. Je ogromno dela, ampak ko v nedeljo zaplešem, je ves trud poplačan. Ne morem vam opisati tega občutka zmage. Vsaka ocena žirije – tudi če je dvojka – mi je spodbuda, ker sem, kot sem dejal, plesno popolnoma nepodkovan.
A ples ni edina prelomnica! Letos sledi še ena, saj boste jeseni praznovali 30 let na glasbenih odrih. Kdaj ste sploh začeli prepevati oziroma ustvarjati glasbo?
Vse se je začelo davnega leta 1989, ko sem posnel prvi CD, ki je izšel pri Jugotonu (takrat največji založbi v nekdanji Jugoslaviji). Ploščo sta mi ustvarila največja hit mojstra tistih časov, Djordje Novković in Ivo Lesić, ki sta imela pod svojo taktirko največje zabavne zvezde Jugoslavije – Miša Kovača, Nedo Ukraden, Mila Hrnića, Džoja Maračića Makija in druge. Takrat sem bil kot 19-letnik navdušen, da vame verjameta največja kralja zabavne glasbe bivše države. Poleg tega pa sem v tem času nastopil še na vseh najbolj uglednih festivalih, najprej na Zagreb festu, potem na Zlati palmi, na Splitskem festivalu ter na Melodijah Istre in Kvarnerja.
Eden izmed prvih hitov je bil Bilo je to na valentinovo, ki so ga poslušalci zelo dobro sprejeli, radijske postaje, sploh nacionalni radio, pa niti ne. Vas je to takrat bolelo?
Tako je, leta 1992 sem posnel pesem in izdal novo ploščo, takrat za Croatio Records Bilo je to na valentinovo. Na hrvaških festivalih sem srečal svojo drago kolegico Simono Weis ter njenega moža Gorana Šarca, ki je v hipu začutil, da sem poleg za hrvaški velik potencial tudi za slovenski trg. V hipu sem posnel pesem Bilo je to na valentinovo in tako je startala moja kariera. Ta pesem me je zelo zaznamovala, predvsem pri generaciji, ki je zdaj že starejša (babice in dedki), takrat pa so bili to mladi fantje in dekleta, ki so našli svojo ljubezen. Veste, takrat tudi ni bilo Slovenca, ki ne bi poznal te pesmi, enako kot zdaj pesem Ne gane me, ki je čez noč postala mega hit. In še nekaj vam lahko zaupam, takrat sploh nisem vedel, da me nacionalni medij ne podpira tako, kot bi moral, saj sem prišel iz Hrvaške. Najbolj sem bil vesel, da me je sprejelo slovensko občinstvo, z mediji sem bil popolnoma neobremenjen.
Odnos naših medijev do vas je bil na začetku zelo hladen, a z vztrajnostjo in z leti ste pridobili tudi njih. Je bilo veliko trnja?
Ja, res je, to sem najbolj začutil po nekaj letih delovanja v Sloveniji, najbolj pa takrat, ko sem med letoma 1999 in 2002 bil edini pevec, ki je polnil največje športne dvorane v Sloveniji in jih razprodal nekaj tednov vnaprej. Razprodane turneje po dvoranah so v svetu merilo uspeha in popularnosti, no, pri nas je drugače. Mediji takrat tega niso želeli niti videti niti slišati, saj so imeli svoje pevce in svoje zvezde, za katerimi so stali, no, za menoj pa je stalo občinstvo. In ker me niso mogli gledati na televiziji in brati o meni v časopisih, so množično prihajali na moje koncerte in me zaradi tega okronali z nazivom kralj ljudskih src, čeprav se sam nimam za nikakršnega kralja! To sem zdaj povedal za vse pametnjakoviče, ki se spotikajo ob ta vzdevek, čeprav verjetno takrat sploh še niso bili rojeni.
Kaj ste se v vseh teh letih naučili o odnosih, veljate namreč za zelo iskreno in odprto osebnost. To vas zna kdaj v življenju tudi tepsti, mar ne?
Ja, tudi to je res! Sem preveč iskren, direkten, srčen, dobronameren in to me je mnogokrat teplo. Najbolj me boli krivica, krivica do drugega in nemočnega. Žal v današnjih časih številni gledajo samo na svojo rit. V očeh sebičnih ljudi je nenormalno, da se postaviš za drugega. Vsi iščejo različne razloge, izhajajo iz sebe in ne pridejo do pravega odgovora. Veste, ni mi vseeno za sočloveka, ne glede na to, kaj je kdo ter kako je vzgojen.
Lahko bi rekli, da ste zelo vztrajni. Kaj je tisto, kar vas – po domače povedano – 'gor drži'?
Žena, tako in drugače (smeh), ter seveda moji zvesti oboževalci, ki me v 30 letih še nikoli niso razočarali, saj so mi stali ob strani tudi v najtežjih trenutkih. Zaradi tega vedno upoštevam samo njihovo kritiko, ker je iskrena in dobronamerna, vse drugo me pa 'ne gane'.
Seveda ob tem ne moreva mimo najlepših trenutkov – vaše Andreje, rojstva hčerke, novega doma in polnih dvoran. Sva še kaj izpustila?
Da, v moje življenje je priletelo ogromno čudežnih trenutkov, usodna pa je bila ljubezen do moje Andreje – osebe, ki je moja najboljša prijateljica, moja duša dvojčica, ki diha zame in za mojo kariero, najino družino, in seveda vse, kar ste našteli. Tu so še vse moje plošče, moji koncerti, moja publika, ki me je letos presenetila z rojstnodnevno zabavo, ter moj prelepi Logatec in čudoviti Logatčani, ki so me tako lepo in toplo sprejeli, da imam občutek, kot da tukaj živim že vse življenje. In seveda ne morem pozabiti na moje malo sonce – Kanenas!
Številnim ni jasno, kako vam ob vseh aktivnostih uspeva biti ves čas nasmejan, dobre volje in pozitiven.
Odgovor je zelo preprost! Nikoli nikogar ne sovraži, nikoli ne obsojaj, ne bodi nevoščljiv, privošči vsem ljudem najboljše in brigaj se zase, druge pa pusti, da živijo svoje življenje. To je recept, za katerega upam, da ga bo uporabilo čim več ljudi in bomo s skupnimi močmi in pozitivnostjo vrnili blaginjo naši prelepi deželici.
Za konec ne moreva mimo vprašanja, kaj vse še lahko pričakujemo od vas v tem letu ...
Glede na to, da se v mojem življenju ves čas dogajajo neverjetne stvari in odpirajo neverjetne priložnosti, težko karkoli povem, zagotovo pa se bo dogajalo na polno. Tudi velika turneja, ki bo startala 12. oktobra 2018 v dvorani Tabor v Mariboru.
Besedilo: Alesh Maatko // foto: Igor Zaplatil, Pop TV, osebni album