Igralka in pevka Zala Djuric je za Onaplus razkrila, kakšno travmatično izkušnjo je doživela, ko se je z vrtcem odpravila na smučarijo in ob tem močno pogrešala svoje starše, a ji je nesočutna vzgojiteljica povzročila morje tesnobe. Začelo se je že na avtobusu, ko ji je vzgojiteljica zabrusila, da po samo eni minuti pa že ne more pogrešati svojih staršev.
"Otrpnila sem, v očeh so se mi nemudoma nabrale solze, stiskalo me je v srcu. Malo se mi je tudi zvrtelo, zato sem se prestrašila in povedala vzgojiteljici, da se ne počutim dobro. Rekla mi je, da ne morem pogrešati staršev, ko pa smo ločeni komaj kakšno minuto. Njen grobi ton mi je dal vedeti, da nisem pridna, če se počutim tako.
Otroci so začeli odvijati sendviče, peti, si nagajati, jaz pa sem bila v stiski, ki jo je najedala še slaba vest, ker nisem mogla sodelovati pri vedrem žlobudranju otrok.
"Zala, poj, Zala, halo, ali sploh poslušaš!" Tudi ko smo prispeli in se preoblekli v smučarsko opremo, se nisem znala zamotiti. Ni mi bilo jasno, kaj se mi dogaja. Edina beseda, s katero sem lahko izrazila svoje počutje, želje, nelagodje, je bila »mami«. Vzgojiteljici je šlo to blazno na živce. »Zakaj pa ostali otroci ne pogrešajo svoje mamice,« mi je zabrusila vsakič, ko sem iskala toplino.
Cel prvi dan sem uspešno zadrževala solze, a ko smo legli k počitku, sem planila v jok. Naenkrat sem zaslišala vzgojiteljičine korake, ki so se nedvomno približevali mojemu pogradu. Za trenutek mi je bilo lažje, ker sem verjela, da me bo lahko rešila, pregnala to grdo, grdo počutje, ki me je zbadalo. Ustavila se je pri moji postelji in s stisnjenimi ustnicami ter izbuljenimi očmi grobo zasikala: "Če misliš jokati, si daj blazino čez obraz, da ostali otroci ne bodo poslušali, kako jokaš!"
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
