Mlada igralka in pevka Zala Đurić Ribič se je za nekaj časa v Slovenijo vrnila iz New Yorka, kjer študira igro. Čeprav je zelo zaposlena, smo jo ujeli med številnimi projekti, ki jo čakajo doma. Lepotica vsak dan zajema z veliko žlico, saj pravi, da živi polno avanturistično življenje.
Story: Zala, čeprav ste pred selitvijo že nekajkrat obiskali New York, me zanima, ali ste vseeno doživeli kulturni šok? Kaj vas najbolj preseneča pri življenju v veliki metropoli?
Toliko različnih kultur je, kar je po mojem mnenju nekaj najboljšega. Izkušnje, znanje, povezovanja ... Obiskala sem od budističnih templjev, slovenske cerkve pa do čevabdžinice, joga centrov, najrazličnejših koncertov ... New York pač, vse lahko najdeš. Če bi si ob dveh zjutraj zaželela igrati biljard s šimpanzom v džakuziju, ob tem jesti žgance in poslušati tradicionalno glasbo iz Demokratične republike Kongo, sem prepričana, da bi našla to možnost. Ne da bi si kaj takega želela, ampak bi lahko, vem. V New Yorku lahko vse. Tega me je naučilo mesto: jaz lahko vse!
Story: Kolikokrat se radi izgubite v velemestu in v katere kotičke Velikega jabolka radi ugriznete?
Vedno se rajši kakšno uro prej odpravim od doma in poskušam lokacijo najti brez Google Mapsa. Rajši se predam usodi, se morda izgubim, kaj doživim, koga vprašam, se česa naučim ... In na koncu najdem pot do cilja. V življenju mi je vedno pomembnejša pot kot cilj. Oh, ko bi vedeli, kako glodam to jabolko, res izkoristim vse, kar mi ponuja. Včasih naletim na kakšen gnil del, hvala bogu, to je življenje. Živim polno avanturistično življenje. Nimam nikakršne rutine, odkrivam in se predajam. Večinoma intuiciji.
Story: Pravite, da ste boljša igralka kot pevka. Kaj pa pravijo učitelji? So strogi in je šolanje zahtevno?
Tam se učim tudi petja, zato ne vem, kako dolgo bo to še držalo. (smeh) Profesorji imajo svojo avtoriteto, a nam kljub temu uspe obdržati tudi prijateljski odnos. Upala bi si trditi, da me imajo radi. In tudi jaz imam rada vsakega izmed njih. Izplačalo se je pripotovati tako daleč po to znanje.
Story: Po hodnikih studia HB je hodilo kar veliko slavnih igralcev. Je to zavedanje zelo prisotno med učenci in učitelji?
Ni. Gledajo prihodnost, ne ubadajo se s preteklostjo. Ukvarjajo se s tem, kako bodo naredili še več takšnih, kakovostnih igralcev, ne bahajo se. Vsi pa se tako ali tako strinjamo, da slava ni merilo za kvaliteto.
Story: Je kakšen zanimiv učitelj z dolgim stažem, ki ga še posebej cenite? Je učil katerega izmed teh uspešnih igralcev?
Vsi profesorji so zanimivi in cenjeni. Nihče ni svetovno znan, kar pa ne pomeni, da niso uspešni.
Story: Učni program je gotovo intenziven. Katera predavanja so vam najbolj pri srcu?
Patetika, ampak uživam v vsakem predavanju posebej. Ali ni čudovito, da se lahko stoodstotno posvetim le tistemu, kar me zanima? Našla sem svoj smisel, notranji mir. Bojda je sv. Avguštin rekel: "Ljubi in delaj, kar imaš rad." Obožujem to teorijo, moje življenje je praksa.
Story: Zakaj ste se pravzaprav odločili za izobraževanje v tujini, in ne na naši akademiji?
Instinktivno sem se odpravila čez lužo. Neka močna sila, ki presega razum, me je vodila. Tako sem ji hvaležna! Pa tudi to, starša sta me ogromno naučila, zato sem želela poskusiti nekaj drugačnega, česar pri nas ni. Imela sem možnost in pogum. Zakaj pa ne! Prisežem, da nisem občutila ne obžalovanja ne strahu, niti v enem samem trenutku.
Story: Kako se preživljate? Je težko iskati službo in to kombinirati s študijem?
Skromno. Z vizumom, ki ga imam, se sploh ne morem zaposliti, zato trenutno ob šoli delam kot varuška. Nečesa sem se naučila. Oziroma ozavestila že prej znano. Material nas omejuje in manj ko ga imaš, bolj je luštno. Res! Dvoje hlač, nekaj majic ... Tudi nakit in kozmetiko sem spravila na minimum. Tako se lažje selim, ničesar ne izgubim in bolj cenim. Tudi Bog, zemlja mi pravita: "Hvala."
Story: Ste spoznali že veliko prijateljev in kakšno je vaše družabno življenje? Imate sploh kaj prostega časa?
Ogromno novih poznanstev imam. Obkrožajo me čudoviti ljudje in nekaj resnično dobrih prijateljev. Odkar delam, kar me veseli, prostega časa sploh ne potrebujem, ali pa je vse moje življenje prosti čas. Mislim, da je drugo. Prejšnji petek mi je natakar, ko sem zapustila restavracijo, zaželel miren vikend. Pa sem mu odvrnila: "Moje življenje je vikend ..."
Story: Imate sicer fanta?
In kaj če imam punco?
Story: Potem prav tako lepo. Koliko časa pa boste ostali v Sloveniji in kaj počnete v tem času?
V naši lepi, dragi, topli deželici ostajam do novega leta. Posvečam se družini in prijateljem, snemam film, vadim petje in klavir, veliko berem učna gradiva, treniram boks, meditiram, plešem, sem v kontaktu z naravo, pečem in kuham, se izobražujem, hodim na razstave, slikam in delam iz gline, skladam, ljubim, jem, se smejim ... Upam, da mi bo uspelo končati katero izmed svojih načetih pesmi.
Story: Namignili ste, da imate tudi v Sloveniji projekte, snemanja ... Nam lahko zaupate, za kakšne projekte gre?
Snemam film Rudar v režiji Hanne Slak. Delam svojo pesniško zbirko, širim si pevski repertoar, da bom v decembru lahko kaj zapela ... To so projekti.
Story: Pisalo se je, da ste v New Yorku dobili tudi mamljivo ponudbo, ki pa ste jo zavrnili. Za kaj je šlo in zakaj ste se odločili, da tega trenutno ne sprejmete?
No, v bistvu mi je vlogo zavrnila birokracija, ne jaz sama. (smeh) Klicali so me iz nadaljevanke Limitless, želeli so me izkoristiti za epizodno vlogo, a mi med šolanjem ni dovoljeno snemati filmov v Ameriki. Še dve leti ne bom smela sprejeti ničesar onkraj oceana.
Story: Nekoč bomo brali o vašem uspehu čez lužo. Kakšni so sicer načrti za vašo kariero? Kateri je prvi cilj, ki ste ga zastavili sebi po končanem študiju?
Hvala, ker verjamete vame. Zavedam se moči misli, zato to še posebej spoštujem. Cilj je biti zadovoljna. Na poti pa se želim ukvarjati z igralstvom in petjem, biti fit, potovati, se smejati in ljubiti. Oziroma z drugimi besedami: naj traja! (smeh)
Story: Kaj (poleg družine) ste najbolj pogrešali v času, odkar ste zdoma?
Svojo Niko. Hotela sem reči najboljšo prijateljico, ampak povezave, ki jo imava, ta besedna zveza še zdaleč ne zajame. Poleg nje pa še svoje živali, zrak, gozd, morje, prebranec in kolo.
Napisala Manja Plešnar
Fotografije Primož Predalič
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
