Bilo je prijetno majsko popoldne, ko so ozračje ljubljanskega SiTi Teatra s svojimi glasovi napolnile tri simpatične glasbenice Zala Hodnik, Urška Kastelic in Eva Pavli.
Dekleta, ki ustvarjajo pod imenom Tosca Beat, so predstavile svoj prvi album, ki je fuzija neminljive klasične glasbe in modernih ritmov. Melodije so se v spomin vtisnile tudi meni, v glavi pa so mi odzvanjale še pozneje, ko smo veselo kramljale ob kavi.
Story: Vsaka glasbena zgodba ima svoj začetek. Od kod izvira vaša ljubezen do glasbe?
Urška: Uh, že kar nekaj let je od tega. Prihajam iz glasbene družine, saj je oče dolgo ustvarjal v svoji skupini. Vse od majhnega smo tako rasli ob glasbi, s petimi leti sem začela igrati čelo, pri 16 letih pa sem prešla v pevske vode. Dolgo sem pela v mladinskem pevskem zboru RTV, kjer so mi dodelili veliko solo vlog, zato sem se tudi odločila za študij.
Zala: No, pri meni je zgodba malce drugačna. Pri osmih letih smo se z družino preselili v novo hišo, v kateri sem imela veliko akustično sobo, kjer sem pred ogledalom prepevala pesmi idolov. Tako sem se lahko po mili volji 'drla', česar ni mogla preslišati niti moja starejša sestra. Ta je bila že takrat prepričana, da bom pevka. Proti koncu osnovne šole sem nastopila na odru s sošolkami, slišalo pa se je samo mene. Tako se je začela moja glasbena pot, najprej v metalskih vodah, nato še operi. Brez glasbe si ne predstavljam življenja.
Eva: Kot majhna sem plesala balet, zato sem bila že od začetka v stiku s klasično glasbo. Tako me je nenadoma prešinilo, kako lepa je, nekoč me je ganila vse do solza. Končala sem sicer likovno akademijo, saj je bil dedek slikar, zato je bilo smiselno, da nadaljujem njegovo delo. Sočasno s tem pa sem vpisala še glasbo in tako se je vse skupaj počasi začelo razvijati.
Story: Kaj pa vas je pripeljalo na skupno pot?
Eva: Z Urško sva sestrični, medtem ko je bila Zala njena sošolka na glasbeni akademiji. Enkrat smo skupaj žurale in tako se je vse skupaj izšlo. Slišali so nas peti skupaj in moji starši so predlagali, da ustanovimo trio po vzoru Il Diva. Najprej se nam je zdelo nemogoče, potem pa smo se po temeljitem premisleku odločile, da poskusimo, vendar po svoje.
Story: Odločile ste se za precej nenavadno zvrst, nekaj, česar na sončni strani Alp ni poskusil še nihče. Združile ste operno glasbo in sodobne 'beate'.
Urška: Želele smo združiti svoj poklic z glasbo, ki ji rade prisluhnemo tudi na radijskih valovih. Ugotovile smo, da kaj takega še ne obstaja, in tako je nastala skupina Tosca Beat.
Eva: Veliko smo se morale še naučiti. Zaradi opernega vokala je naše pesmi težko opredeliti, vendar smo se čez leta razvijale, in ko zdaj prisluhnemo starim skladbam, se močno razlikujejo od trenutnih.
Zala: Operne vokale je težko umestiti v urbano glasbo, vendar se nam zdi, da nam je z novim albumom to uspelo.
Story: V besedilih je mogoče opaziti svojevrstna čustva. Verjetno ni boljše terapije kot preliti svoje misli na papir.
Urška: Vsako pesem v določenem trenutku drugače interpretiraš, povsem odvisno od počutja.
Zala: Na albumu so različne pesmi. Vse od skladbe Crossroads, ki jo imenujemo kar naš demon, saj je nastala povsem po naključju. Ta nam da venomer znova isti občutek, medtem ko energijo nastajanja začutimo tudi ob nekoliko bolj otožnih pesmih.
Eva: Je album razglednic, vsako obdobje predstavlja določeno pesem. Skupaj smo preživele že veliko, tako da nam zgodb nikoli ne zmanjka. Pa vendar se v tem času še nismo sprle! (smeh).
Napisala Nika Arsovski
Fotografije Goran Antley
