Žan Košir je prejemnik dveh olimpijskih medalj in treh kristalnih globusov, ki je po poškodbi, bolečinah in dolgem premoru že zakorakal v novo sezono – z vizijo, da lahko konkurenci znova pokaže in dokaže, kakšne karte skriva v rokavu.
Letošnja zimska sezona veliko obeta. Za Žana in njegove zveste privržence bodo vrhunec tega poglavja zagotovo zimske olimpijske igre v Južni Koreji. Sanje so velike in delo je usmerjeno v nastop na igrah. Razumljivo, želi si najprestižnejše medalje, ki bi obogatila njegovo domačo zbirko.
Trenutno se v njej bohotita že dve, srebro in bron s prejšnjih olimpijskih iger v Sočiju leta 2014. Sproščeno, kakršen je sam, gre proti cilju. Odlikuje ga miselnost, da pred tekmami ne potrebuje še dodatnega pritiska, skrb o zdravstvenih težavah mu je uspelo odriniti na stran, je pa res, da je tem posvečal veliko pozornosti. Med drugim se je rehabilitiral tudi s športi na vodi in se le občasno izpostavljal večjim naporom.
Morda je ravno zaradi zdravstvenih težav in tekmovalnega izostanka z belih strmin, na katerih smo ga pogrešali slaba tri leta, njegova pripravljenost velika neznanka. Se je pa izbrani vrsti slovenske reprezentance in njenemu trenerju Izidorju Šušteršiču za dva dni pridružil na treningu in tekmi v Dolomitih.
S tradicionalno veleslalomsko preizkušnjo v Carezzi so bili naši deskarji med zimskimi športniki v paralelnih disciplinah eni izmed zadnjih, ki so začeli olimpijsko sezono. Košir se v Dolomite sicer nadvse rad vrača, saj čudovita pokrajina v severovzhodnem predelu Italije obuja spomine na čase, ko se je kot osnovnošolec ravno tam navdušil nad deskanjem. Od takrat je nizal uspeh za uspehom, spomnimo se, da je v sezoni 2014/2015 osvojil tri kristalne globuse, tik preden ga je izdalo zdravje. Težave s hrbtom so postale sestavni del njegovega življenja, a verjemimo temu, v kar verjame on – da lahko na olimpijskih igrah pokaže veliko. Slovenski junak je le lastnik naše zadnje zmage v svetovnem pokalu iz japonske Asahikave marca pred dvema letoma. In brez dvoma bomo zanj držali pesti še bolj močno, kot smo to počeli pred tremi leti ...
Besedilo: Neja Drozg // Foto: Aleš Pavletič, Profimedia