Žan Serčič je mlad vsestranski ustvarjalec, ki vedno znova kaže nove talente. Zanima nas, kateri bo njegov naslednji adut, ki ga bo izvlekel iz rokava.
Kakšni so občutki zdaj, ko so določene omejitve padle in vam omogočile, da spet izvedete koncerte?
To je nekaj, kar smo glasbeniki čakali najdlje. Počutim se svobodnega in spet lahko služim prvotnemu namenu, zaradi katerega sem sploh začel ustvarjati glasbo. Ne razumite me narobe – rad sem v studiu in rad ustvarjam pesmi zase in za druge izvajalce, ampak deliti to ljubezen, ki jo čutim z ljudmi pod odrom, je nekaj, kar nam glasbenikom daje smisel.
Je veliko povpraševanja?
Na srečo je. Lahko bi rekli, da skoraj malo preveč, pa vendar sede po dveh letih suše. (smeh) Vse kaže na to, da bomo do konca leta imeli več kot 50 koncertov - tako z mojim novim bendom kot tudi z zasedbo Jana Plestenjaka.
Ni skrivnost, da ste se po štirih letih razšli s svojo punco. Morda veste, kako ona dojema dejstvo, da album temelji na vajinem razhodu?
Verjetno razume mojo umetniško svobodo, kot jo je vsa štiri leta. Vsaj upam. Ostala sva v dobrih odnosih.
Kaj bi rekli, da je največja razlika med vašim prvim in zdajšnjim tretjim albumom? Oba temeljita na zlomljenem srcu, kajne?
Pri obeh sem črpal iz podobnih občutkov, le da v novem albumu lahko bolj celostno govorim o teh občutkih, saj jih drugače dojemam. Z leti se naučiš izražati brez filtra in ugotoviš, da s tem ni nič narobe, čeprav s tem koga odbiješ. Prave ljudi pa po drugi strani ravno zaradi iste stvari privlačiš.
V enem izmed intervjujev sem prebrala, da ste idejo za pesem dobili na zelo posrečen način. Začelo se je pod prho, kajne?
Kar nekaj časa so se ti občutki in melodija valjali nekje v moji podzavesti, ampak nisem imel ničesar zares oprijemljivega. Spet se je izkazalo, da vse pride šele, ko popolnoma odklopiš sebe, svojo zavest in ego, pustiš, da se stvari zgodijo same. Ravno sem si namilil lase, ko je iz mene priletel stavek: “Daj, da te poljubim še zadnjič edina ...” Ura je bila 22:30, stekel sem izpod prhe in ob polnoči je bil komad napisan ter demo posnet.
Kako gledate na splošno prepričanje, da so skladbe v večini ljubezenske in da glasbeniki ne znajo ustvariti drugega kot ljubezenske skladbe?
(Smeh) To zveni kot prepričanje nekoga, ki nima razširjenega poznavanja glasbenih žanrov in konceptov, čeprav po eni strani razumem, zakaj velja to prepričanje. Največje in najodmevnejše svetovne uspešnice temeljijo na teh občutkih in z njimi se lahko poistovetimo prav vsi. Glasba je izražanje čustev, in če je ljubezen eno izmed čustev, ki je nekaj najlepšega in hkrati najbolj boli, potem je to tudi najboljši kanal za izražanje glasbenikov.
Ste se morali kot glasbenik navaditi, da z javnostjo delite delčke svojega življenja, in se odpreti?
Nikoli nisem imel težav z deljenjem sebe, če lahko iz mojih izkušenj nekdo drug odnese kaj dobrega. Boljše spozna mene, sebe ali pa se celo kaj nauči iz mojih napak. Vseeno pa razkrijem vedno točno toliko, kot hočem, in svoje zasebno življenje ter Žana, ki je tam, obdržim za ljudi, ki me poznajo najbolje.
Pred kratkim smo izvedeli, da ste postali stalni član ekipe Jana Plestenjaka – kitarist in spremljevalni pevec. Prav tako pa zanj producirate nekaj njegovih pesmi. Kaj je najboljši in kaj najslabši del producenta?
Res je. Tako kot je Jan pomagal meni pri besedilih in melodijah, sem mu sam priskočil na pomoč kot koproducent in soaranžer njegovih štirih pesmi. To mi je v veliko čast. Prav tako mi je v veliko čast, da igram v njegovem bendu in na vsakem koncertu zapojem svojo pesem. Biti producent je zelo odgovorno delo in najboljši del tega je uresničevanje idej, za katere ti zaupajo ljudje, ki te kot producenta najamejo. Videti v nekom njegov največji potencial, ki se na vsaki točki lahko ne sklada z glasbenikovi percepciji o samem sebi, je najlepši del tega, ker skupaj vedno dosežemo še večjo globino in dimenzijo. Prav to pa je tudi najtežji del. Odgovornost, ki jo prevzameš s tem, ko se ti ljudje odprejo in zaupajo. Tudi sam v studiu potrebujem producenta, ki se sprašuje o moji interpretaciji in iz mene izvablja najboljše.
Kažete veliko vsestranskost – od ustvarjanja glasbe, pomoči drugim, dela kot producent, idejne zasnove videospotov in še marsikaj drugega. Imate sploh kaj prostega časa?
Zanimivo je, ker me veliko ljudi to sprašuje, nase pa vedno gledam kot na svobodnega umetnika, ki nima obvez. Vse, kar počnem, je iz mojega lastnega zadovoljstva in vneme po ustvarjanju kreativnih stvari. Vse od zgoraj omenjenega rad počnem in ne znam si predstavljati, da bi v življenju počel kaj drugega. Sem se pa naučil vzeti čas zase in za ljudi, ki jih imam rad v zadnjih letih. Drugače rad športam, potujem, grem na dober koncert ali pa samo sedim na sončku in odgovarjam na intervjuje - kot sem odgovoril na tega. (smeh)
Besedilo: Živa Avžner // Fotografije: Erazem Gliha, Toni Konrad In Katja Grobenik