Janez Burger, režiser filma Ivan, je dobil zamisel za film po sinovem rojstvu. Pred petimi leti, ko se mu je rodil sin, se je zamislil nad brutalnostjo sveta, v katerem živimo.
"Ko se ti rodi otrok, postaneš bolj občutljiv za to, kakšna je družba. Otroka želiš zaščititi pred vsem tem." Janez se je sam pri sebi vprašal, kaj lahko naredi za svojega sina, da bo imel boljšo prihodnost. Kot režiser se je seveda odločil za družbeno kritičen film. Film prikazuje mater, ki je zelo zmedena in močno navezana na očeta otroka, ki ni njen mož, temveč starejši poslovnež, udeležen v gospodarski kriminal, a ga vseeno obsesivno ljubi, zaradi česar spremeni svoj fokus z otrokovega očeta na samega otroka.
Vadili kar devet mesecev
Že med pisanjem scenarija je bilo Janezu Burgerju jasno, da film Ivan stoji ali pade na liku Mare. "Take ženske vloge so zelo redke, ne samo v Sloveniji, ampak tudi širše. In če hočeš zgraditi film o tako kompleksnem in zanimivem liku, kot je Mara, potrebuješ vrhunsko igralko. Imel sem srečo, da sem se z Marušo seznanil že pri svojem prejšnjem televizijskem celovečercu Avtošola, kjer je igrala glavno žensko vlogo. Takrat sem spoznal, da je ona igralka, ki jo iščem za vlogo Mare. Vaje za film Ivan sva začela že devet mesecev pred začetkom snemanja, pozneje pa se nama je pridružil še Matjaž Tribušon. Vsi trije smo se občasno odpeljali za nekaj dni iz Ljubljane in vadili scene, ki so se v tistem času še pisale, kar je bilo izjemnega pomena tudi pri nastajanju scenarija." Vsebina filma je sicer čista fikcija, a lahko najdemo kar nekaj vzporednic z realnim življenjem, kar da filmu še poseben čar in hkrati tudi prepričljivost. Film Ivan je refleksija družbe skozi samo zgodbo, ki jo film prikazuje. Igralska zasedba filma govori sama zase, saj so v filmu poleg Maruše Majer še druga imena slovenske igralske smetane: Matjaž Tribušon, Nataša Barbara Gračner, Branko Šturbej, Leon Lučev, Mojca Funkl in Polona Juh.
Pometli s konkurenco
Maruša Majer, ki je odigrala v filmu glavno vlogo Mare, v svojem življenju nima tovrstnih izkušenj, a moramo priznati, da je vlogo odlično odigrala. Svojemu liku je brez zadržkov poklonila celo sebe: svoje telo, svoj duh, svojo ranljivost in svojo zdržljivost.
Vživela se je v vlogo Mare, ki ji ob rojstvu sina Ivana ni bilo dano, da bi si oddahnila in opomogla. Fizične in čustvene zlorabe so kot porodni krči, skozi katere se je Mara iz ženske prelevila v mater. Takrat je na njenem obrazu, ki je še vedno nosil sledi te boleče transformacije, končno zasijal nasmeh. "Celotna zgodba me je osebno zelo zadela in potrebovala sem kar nekaj časa, da sem jo do konca prebavila." Za film Ivan lahko zapišemo, da s svojo dramatičnostjo, ki pa ne zapade v depresijo, drži gledalca od začetka do konca v napetosti. Film je na jubilejnem 20. Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel največ nagrad. Med drugim je prejel nagrade vesna za najboljši igrani celovečerec, najboljši scenarij in za najboljšo glavno žensko vlogo.
Besedilo: Aleš - Rod // Foto: Primož Predalič, arhiv filma (Staragara)