Mlad primorski glasbenik in eden od vidnih voditeljev Radia Capris Žiga Rustja je fant z jasno glasbeno vizijo. Note so ga zasvojile že v otroških letih, nato pa je le vse z igranjem različnih glasbil nadgrajeval do te mere, da se je preizkušal tudi v ustvarjanju pesmi oziroma pisanju besedil. Za zdaj mu to zelo dobro uspeva, saj ga občinstvo zaradi simpatičnosti in preprostosti ter dobre glasbe spremlja na vsakem koraku.
Story: Leto 2014 je bilo za vas poslovno zelo uspešno, saj ste postali prepoznavni glas Radia Capris, ob koncu leta pa izdali še album z imenom Z moje perspektive. Kako ste se znašli v tej vlogi?
Sprva mi je mikrofon ponovno (kot pred prvimi odrskimi izkušnjami) predstavljal strah. Trema prvih besed v eter je bila sicer dober motiv za izboljševanje in - kot ste povedali oz. nakazali - spoznavanje sebe. Naučiti se moraš pravih načinov za razumevanje svojih impulzivnih reakcij. Konec koncev sem na Radiu Capris uslužbenec in moram spoštovati načela, ki tam veljajo, saj lahko z napačnim ravnanjem škodujem celotni ekipi, posledično pa sebi. To delo mi je všeč, ob tem uživam in upam, da bo tako še dolga leta.
Story: Album Z moje perspektive je zadel v polno. Producentsko taktirko je vihtel odličen producent Andrea F, ki je znan po tem, da rad sodeluje z glasbeniki, ki ga prepričajo. Kako sta vidva začela sodelovati?
Andrea je daleč od strogega in neizprosnega. Ne poznam bolj osredotočenega, komunikativnega in izkušenega človeka. Sodelovanje z njim me tolaži in sprošča, ker vem, da imam za seboj človeka, ki bo poskrbel za vse tisto, česar jaz ne znam. Pomaga mi na različnih področjih, zato ga spoštujem in vidim kot prijatelja. Začela sva sodelovati jeseni leta 2013, v prvih mesecih leta 2014 smo bili že v studiu in zaključevali album. Da je sprejel sodelovanje z menoj, lahko štejem med večje korake v svoji karieri, saj so se mi s tem odprle številne priložnosti, sploh pa sem ponosen na to, da me ceni kot glasbenika. To je danes veliko.
Story: Z glasbo se ukvarjate že od rane mladosti, skozi pesmi pa nekako opisujete svojo življenjsko zgodbo. Je ta zgodba polna lepih in sončnih dni ali ste se že znašli v ustvarjalni glasbeni krizi?
Krize so dobre za glasbenike. Prinesejo veliko sprememb, različne čustvene izlive in posledično barvitost. To je čar tega poslanstva. Če se kdaj znajdeš v krizi, moraš vedno najti nekaj dobrega v tem: zakaj se je to zgodilo in kaj je najbolje iz tega potegniti. Nobena zgodba ni polna lepih in sončnih dni, to bi bilo dolgočasno.
Story: Na letošnjih Melodijah morja in sonca boste nastopili pod zaporedno številko osem, in sicer s prav posebno pesmijo Ne sodim sem, ki je popolnoma vaše delo ob pomoči Andrea F. Mar to pomeni, da ne spadate na festival, ali je to le glasbeni trik, da dokažete, da ste bili večkrat spregledani in je nastopil vaš čas?
Je popolnoma moje delo, Andrea mi je kot ponavadi pomagal pri določenih zvočnih idejah in strukturi pesmi. Z njo želim povedati, da je smešno, kako določene stvari na glasbeni sceni delujejo. Začel sem sam, iz čistega dna. Nimam družinskih zvez, nimam prijateljev na visokih položajih glasbene industrije. Žene me veselje do nastopanja, do ustvarjanja in sodelovanja s tistimi, ki so v glasbi že nekaj naredili. Najbolj so me motili nasveti ljudi, ki glasbo vidijo kot zgolj uživanje in zvezdniško sanjarjenje. Tega pri nas ni in ne vem, ali kdaj bo. Delo slovenskega glasbenika je večinoma žrtvovanje tako finančnega kot časovnega značaja. Težavo pa vidim tudi v glasbenikih, ki se kot v neki agoniji borimo za kanček pozornosti, ko bi se morali ukvarjati predvsem z glasbo.
Story: Ali radi spremljate slovenske in tuje festivale?
Veliko festivalov še nisem obiskal. Vsaj tistih, kot je MMS, ne. Zame so festivali predvsem tiste prireditve, ki trajajo več dni, ni tekmovalnosti, ampak je veliko glasbe, veliko dobre energije. Kot je Lentov festival, kot je bil Rock Otočec. Takšnih festivalov bi si želel. Čim več. MMS in druge prireditve so večinoma promocijske narave. To so priložnosti, ki jih ne gre zamuditi, ker so zrcalo trenutne scene.
Story: Nam razkrijete, kakšna je rdeča nit pesmi za MMS?
Nikoli ne govorim o stvareh, ki jih ne poznam. Ne sodim sem je preprosto pesem, ki pove o tem, kaj mislim o glasbenem stanju v Sloveniji. Veliko različnih mnenj je, veliko modrovanja in pametovanja po nepotrebnem. Na koncu pa (vsaj v mojem položaju) ostane veliko nerazumljivih odgovorov, takrat pa si, tako kot na začetku, prepuščen samemu sebi. Zato je najbolje poslušati sebe in tiste, ki jim zaupaš, vse drugo je povsem odveč.
Story: Kako boste preživeli poletje, načrtujete daljši oddih?
Pred menoj je delovno poletje, ki se ga tudi zelo veselim. Čas bo tudi za oddih, brez preveč oddaljenih destinacij. Rad sem blizu doma, ker imam dovolj odgovornosti. Počasi se pripravljamo na drugi album, nekaj nastopov me čaka, radijske obveznosti in priprava na novo sezono, doma pa pripravljam nov prostor za ustvarjanje, kjer bomo morda uredili tudi manjši prostor za glasbeno druženje in koncertiranje zaprtega tipa.
Napisal Alojz Petrovčič, fotografije osebni arhiv
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
