Na knjižne police je sedel mladinski roman, ki vas kljub tragični tematiki, ovijajoči evropsko ozemlje v tem hipu, ne pusti hladne. Ravno nasprotno. Je plod življenjske izkušnje pisatelja, strastnega tekača in radijca Žiga X Gombača, čigar čtivo vzbudi tak tek, da požirate besedo za besedo vse do zadnje platnice.
Poučna nota je razlog, da mladinski roman NK Svoboda seže v srce tudi starejšim generacijam. Dotika se problematike, ki je v zadnjem času kot val zajela Evropo – je napeta pripoved o begu pred vojno, o človečnosti, predvsem pa o prijateljstvu in svobodi. To zgovorni sogovornik, strastni tekač in vsebinski urednik programa na Radiu Antena opredeljuje nekako takole: "Zame je svoboda tek na dolge proge, pisanje, družine, tudi ljubezen in pristni medsebojni odnosi. Zame je svoboda pojem najosnovnejših reči in grozno je videti, da se nekaterim svoboda krati na najbolj krut način." Usoda na grškem polotoku namreč združi dva najstnika popolnoma različnih okolij in načina življenja, ki na poti poznanstva najdeta skupno točko.
In to je strast do nogometa. Na eni strani spoznamo Sabija, sirskega begunca, ki ga je vojna prisilila v pot brez začrtanega cilja, po drugi strani pa povsem stereotipnega slovenskega najstnika, za katerega Grčija postane zgolj počitniška destinacija. Da bi bila knjiga pristna in avtentična, predvsem zaradi zahtev ciljne skupine, je Žiga na lastni koži izkusil nepozabno življenjsko doživetje: "Pomembno je, da grem na teren, da ljudi srečam in si odgovorim na vprašanja. So begunci res grožnja? To je tematika, ki je ne moremo komentirati iz domačega naslanjača – realnost je šokantna," pove Gombač. Je intenzivnejše, pristnejše in bolj realno, bolj kot katerikoli dogodek, ki ga je doživel, še doda.
Prostovoljna pomoč v enem izmed slovenskih begunskih azilov in podobe, ki se jih je tam naužil v več dnevih – od bolezni do jokajočih otrok in nadaljevanja poti tudi ob treh, štirih zjutraj – so ga večkrat pahnile na rob solza. Srečanja in stik z njimi so bila po pisateljevih besedah različna, od bolj zadržanih in manj zaupljivih posameznikov do komunikativnih in znanja željnih: "Sporazumevali smo se v angleščini. Zdi pa se mi vljudno in edino pravilno, da se naučim nekaj besed in izrazov v arabščini in sirskem jeziku, ob katerih se počutijo domače. Zdaj vem, da kalib pomeni mleko," se med obujanjem spominov še nasmehne simpatični Gombač.
Tekst: Neja Drozg
