Živa Vadnov: "Z možem sva se odločila, da ne želiva hiteti skozi življenje!"

Spregovorila je o tem, kaj je počela v zadnjem času, kaj se ji trenutno dogaja, in o tem, kako ti otroci spremenijo pogled na življenje.

Kako se spominjate časov, ko ste postali miss Slovenije?

Vedno se z veseljem spominjam tistega obdobja, saj sem ponosna nanj. Zdaj znanje z modnih pist in snemanja reklam predajam naprej, saj sva s kolegom odprla svojo casting agencijo in tako ljudem, ki si želijo nastopati v reklamah, omogočava lažje začetke. Brez naslova miss Slovenije zagotovo danes in v preteklih letih ne bi počela tega, kar sem počela in počnem zdaj, ob enem pa se mi zdi, da sem takrat dobila kar precej samozavesti, ki mi je je prej primanjkovalo.

V zadnjem času se precej manj pojavljate v medijih. Kakšni so razlogi za to?

Ko počneš nekaj javno, je pametno, da se pojavljaš v medijih, da ljudje vedo, kaj se dogaja s tabo, in da promoviraš dejavnost. Menim pa, da če nimaš nič koristnega za povedati, potem pa ni nujno, da si ves čas v medijih. O zasebnosti nikdar nisem želela veliko govoriti, zato sem, po mojem mnenju, postala manj zanimiva, poleg tega pa sem se tudi zaposlila v Studiu Moderna na mestu vodje stikov z javnostmi, in to dvoje ni bilo popolnoma združljivo.

Kam so torej zašle vaše poti?

V Studiu Moderna sem ostala nekaj let, zanosila z Zarjo Anabelo in se še med nosečnostjo preselila v Novo mesto. Ko je nastopil čas vrnitve, so mi ponudili drugo delovno mest, a delovnik in vožnja v Ljubljano bi mi vzela veliko preveč časa, ki sem ga nameravala preživeti s hčerko in možem. Ker sem si vedno želela srečne in povezane družine, se mi je zdelo prav, da sledim svojim sanjam in otroka vzgajam sama, in ne stari starši in varuške.

Šla sem nazaj med samostojne podjetnike. Pridobila sem si različne stranke, med drugim tudi podjetniško mrežo CEED Slovenija, zadnje leto pa sem aktivno sodelovala z ameriško gospodarsko zbornico AmCham Slovenija. Lani poleti sva s kolegom Samom odprla še casting Agencijo 4You, s katero promovirava amaterske igralce in marsikomu omogočiva nastop v reklami. Trenutno pa sem na porodniški, kar pomeni, da večino časa vozičkam, se igram s starejšo hčerko in predvsem ne gledam na uro.

Z možem sva se namreč odločila, da ne želiva hiteti skozi življenje, temveč živeti v sedanjosti. Trudiva se, da si vzameva čas za pomembne stvari in ne hitiva skozi življenje, saj sva bila sita besed, da bo naslednji teden čas za družinski izlet ali pa da naslednji mesec ne bo tako napet oziroma da ko odplačava lizing, ne bova toliko delala. Opazila sva, da veliko ljudi tako razmišlja, zaradi tega potem zamudimo življenje. Škoda, saj imamo namreč samo eno. Otroci so samo nekaj časa majhni in želijo našo pozornost in družbo. Poleg tega pozneje odrastejo in si ustvarijo svoje življenje. Zakonca pa ostaneta skupaj in starosti si zares ne želiva preživeti kot tujca, temveč kot sopotnika in zaveznika.

Pred tremi leti ste se torej preselili v Novo mesto. Zaradi ljubezni, torej?

Seveda. Preselila sem se zaradi moža in hčerke. Še nikoli v življenju se nisem selila tako daleč in sem že premišljevala, kako bom to izvedla. Pa je za vse poskrbela narava. Med tistim hudim žledom, ki je ohromil Slovenijo, je v rodnih Preserjah za dva tedna zmanjkalo elektrike in v avto smo naložili našega mačka, mojega očeta, nekaj stvari in se preselili.

Pred tremi leti ste tudi diplomirali na fakulteti za družbene vede. Je bila diploma vaš cilj že od nekdaj?

Cilj je bil moj in očetov, saj mi je, ko sem postala miss, rekel, da vse lepo in prav, ampak da moram dokončati tudi diplomo. Sem pa vesela, da sem tudi to dokončala, drugače vem, da bi mi bilo žal, saj bi mi to viselo nad glavo oz. bi mi ostal slab spomin. Sem namreč oseba, ki stvari rada naredi do konca. Diplomo sem oddala še pred rojstvom svoje hčerke, na podelitev pa so šli z mano moji starši, hčerka in mož in še danes se spominjam tega decembrskega večera.

Pred leti se je veliko pisalo o vaši ločitvi, na hitro pa ste potem dobili še otroka. Je bil otrok načrtovan ali bolj presenečenje?

Nekoč mi je neki fotograf rekel, da se vse velike stvari zgodijo z namenom in nepričakovano. In tako je bilo najprej z mojim statusom miss, potem z mojim sedanjim možem in na koncu še s hčerko. Velike stvari, ki so ti namenjene, se zgodijo, ko jih najmanj pričakuješ. Im moraš jih sprejeti. Prav ničesar ne bi spremenila, saj me je življenje oblikovalo, da sem takšna, kakršna sem, cenim sebe in ljudi okrog sebe. Na svoji poti, ki ni bila vedno lahka, pa sem našla tudi veliko ljubezen.

Pred kratkim ste drugič rodili. Je bila druga nosečnost lažja ali težja od prve?

Nobena ni bila težka, še prehitro sta minili. Res pa je, da sem pri prvi nosečnosti bolj počivala, nisem bila tako aktivna, ko sem prišla iz službe. Pri drugi pa sem bila ves čas v gibanju, saj živahne triletnice pač ne moreš položiti v posteljo, ko pride iz vrtca, čeprav so se mi dostikrat stoje zapirale oči in sem zvečer zaspala še pred njo.

Ali v prihodnosti razmišljate še o kakšnem otroku?

Vedno sem govorila, da bom imela tri, in če bi bili vsi tako pridni, kot je Žan Alex, bi jih lahko imela še pet. On se res samo smeji, spi, je in kaka. A bomo videli, mogoče bo še eden, mogoče pa ne.

Letos ste bili z družino tudi na Tajskem. Je bilo potovanje naporno, glede na to, da ste bili noseči in z majhnim otrokom?

Ni bilo naporno, saj se res lepo razumemo. Če imaš ob sebi pravega partnerja, je vse lažje. Sama sem bila že večkrat na Tajskem in bilo je res čudovito, zelo so prijazni do družin. Nismo šli ravno z nahrbtniki, malce smo se prilagodili tako meni kot Zarji. Sem pa bila takrat noseča pet mesecev in ginekologinja je rekla, da je to najbolj primeren čas za potovanje. Super je bilo tudi, ker smo imeli večerni polet, tako da smo leteli vso noč in je Zarja spala, tako da nismo imeli nobenih težav.

Imate s potovanja kakšen lep spomin?

Zarja je takoj spoznala tajsko deklico, s katero se sicer nista jezikovno sporazumeli, ampak sta samo vzeli vsaka svojo kanglico in šli po svoje. Lepo je videti, kako se otroci ne obremenjujejo z barvo kože, s tem, kaj imajo ljudje ali kako so oblečeni. Ves čas potovanja je bila srečna, sproščena, ni se bala vode ali rib, in to mi je bilo zelo všeč.

Kakšne so vaše želje za prihodnost?

Včeraj je zgodovina, danes živim, jutri pa se še ni zgodil. Karkoli bi zdaj rekla, bi se lahko spremenilo. Tako da živim v sedanjosti in se čim bolj trudim izkoristiti trenutek, v katerem živim.

Besedilo: Klavdija Rupar

Novo na Metroplay: Ines Erbus o avtoimuni bolezni, ljubezni do hrvaščine in potovanjih