Za priljubljeno voditeljico je zelo čustveno jutro.
Jutranja ekipa Radia 1 je v brezčasni hiši danes prvič zaspala in program začela uro in pol pozneje. A jutro so zaznamovale tudi solze Ote Širca Roš, ki močno pogreša svojo družino. Nato pa je prejela presenečenje, ki ji je na obraz vrnilo nasmeh.
Denis Avdić, Miha Deželak, Lara Tošić in Ota Širca Roš že od ponedeljka bivajo v brezčasni hiši, kjer v sklopu izziva "Koliko je ura?" nimajo dostopa do ur, telefonov, interneta in dnevne svetlobe. Do današnjega jutra jim je začetek jutranjega programa še nekako uspelo ujeti, tokrat pa jih je spanec premagal: začeli so kar uro in pol pozneje.
Večer prej jih je obiskal Matjaž Lovše in poskrbel za zabavo. Očitno je bilo tako luštno, da so na čas še posebej pozabili. Za slajši spanec pa so poskrbele posebne vzmetnice, ki si jih je ekipa priborila s štetjem ovčk.
Ota prvič izkuša, kako je biti povsem odrezan od doma
Nekje na polovici izziva ekipa vse bolj pogreša svoje domače. Ota letos v njem sodeluje prvič in pred vstopom ni mogla povsem vedeti, kako bo doživljala odsotnost. Preostali imajo podobno izkušnjo že za sabo, njej pa je še posebej težko, ker svojih najbližjih ne more preprosto poklicati in preveriti, kako so. Nekaj čez sedmo je svojima sinovoma namenila prisrčen pozdrav. Čeprav ni vedela, koliko je ura, je po občutku sklepala, da se doma že začenja njuno jutro. "Dobro jutro, miška moja, moja dva tamala. Čutim, ravno sta vstala, jesta zajtrk ..."
Denis je opazil njeno razpoloženje in jo vprašal: "A otroke pogrešaš?" Ota je pritrdila in priznala, da je že prejšnji večer imela šibek trenutek, ko je razmišljala, kaj počneta. Ko je Denis želel izvedeti še malo več o tem, kako se počuti, mu je v smehu in skozi solze rekla: "Ti prav hočeš, da jaz jokam ..." Lara pa jo je spodbudila, naj solz ne zadržuje, če ji bo tako lažje. "Pogrešam ju, pa Boruta tudi, no," je dodala Ota.
S seboj ima tudi igračke svojih sinov, ki ji delajo družbo med spanjem. Ko je začela pripovedovati o njihovem domačem običaju, so jo zopet premagale solze. "Vedno, ko gresta kam, vzameta igračke s sabo in dam svoj parfum gor ..."
Ob njeni pripovedi se je raznežil tudi Miha. Povedal je, da mu Irena v potovalko vedno pripravi kakšno slikico, tokrat pa ga skrbi tudi zato, ker je bila ob njegovem odhodu tik pred tem, da zboli. "Težko je, ker ne veš, kaj se dogaja," je povzel občutek, ki ga te dni dobro pozna vsa ekipa.
Nato pa je v brezčasno hišo prišel košček doma
Ota je že razmišljala o vrnitvi: kako se bodo doma crkljali, pa tudi malo skregali, kot se za družinsko življenje spodobi. Pozneje v programu pa jo je čakalo posebno presenečenje – sporočili njenih sinov Prema in Zara.
Že ob prejemu darilne vrečke je zajokala. Ko je zagledala njuni pismi in prebrala prve besede, pa so se solze pomešale s smehom.
Prem je svoje sporočilo začel povsem po otroško iskreno: "Mami! Kot prvo - zjutraj "zgledaste" malo butasto, ker ne veste, koliko je ura 😊." Zar ji je medtem poročal o prvem letošnjem treningu košarke, zmagi in družinskem večeru. S tatijem in nono so šli pogledat še zaključek Premovega treninga atletike, nato pa so jih doma čakali čevapi in palačinke.
Mami je zagotovil, da jo spremljajo in da je ekipa tudi v brezčasnosti "kar OK". Predlagal je celo, da bi doma kdaj skrili vse ure in se delali, da čas ni pomemben. Ob tem pa ni pozabil na telefone, ki jih v sklopu akcije podarja T-2: če bi kakšnega skrili še v njihovi soseski, bi ga lahko našel in končno dobil svoj telefon. Ob teh besedah je bilo Oti očitno lažje. "Vidim, da se imajo fino, pogrešam jih, ni pa nič narobe, da smo mal narazen. Bo fino, ko pridem nazaj."
V hiši, kjer ne veš niti, koliko je ura, lahko negotovost hitro postane večja od razdalje. Oti sta jo to jutro zmanjšali dve pismi – z novicami o treningih, palačinkah in malo otroškega zbadanja. Doma življenje teče naprej, njena fanta sta dobro in jo spremljata. Ko se vrne, pa jih čaka tisto, kar zdaj najbolj pogreša: čas skupaj in dolg objem, pri katerem res ne bo pomembno, koliko je ura.
