Znan obraz ima svoj glas: To so nam povedali o otroštvu, maturantskem plesu in prvem nastopu!

3. 12. 2017
Deli
Znan obraz ima svoj glas: To so nam povedali o otroštvu, maturantskem plesu in prvem nastopu! (foto: POP TV)
POP TV

Ker nas je zanimalo kako se bodo odgovori med nastopajočimi v oddaji Znan obraz ima svoj glas med seboj razlikovali, smo vsem zastavili enaka vprašanja. Kako so nanje odgovorili in v čem se njihovi odgovori razlikujejo, preverite v nadaljevanju.

Takole smo začeli ...

Kakšni so tvoji spomini na prvi glasbeni nastop pred publiko?

Ljubica Špurej Jazbinšek: 17 let je že minilo. Z diatonično harmoniko v roki sem na martinovanju v Kidričevem odigrala Kaj mi nuca planinca. V bisvu sem jo odigrala tako hitro, da so kolki na plesišču precej trpeli.

Anina Trobec: Prijetni, sproščeni.

Lea Sirk: Moj prvi spomin je nastop na Veselem toboganu. Tega nastopa se kar dobro spomnim, najbolj pa to, da sem se oblekla sama, po svoji izbiri ... in ja, ne vem, če bi radi videli to sliko. Sem pa baje že prej gnjavila za nastope, kjer se je le dalo. ;)

Nika Zorjan: Prvi nastop je bil pri dveh letih in pol na vaški veselici z atijevim bandom. Spomnim se, da sem pela dve hrvaški pesmi, najbolj smešno pa mi je, da sem pela pesem z naslovom: »Ej, da si vino, da te popijem«. Spomnim se tudi, da mi je zdaj že pokojna znanka prinesla na oder 1.000 tolarjev.

Marijan Novina: Super. Imel sem 10 let, ko smo z bratom Borutom (6 let) in očetom Marijanom kot družinski trio Novina začeli svoj glasbeni pohod.

Klemen Mramor – Clemens: Spominjam se, da sem bil zelo navdušen nad »jirharcami«, pastirskimi hlačami, saj sem pel kekčevo pesem. Prav tako pa je mami iz živalskega vrta dobila pravo pavovo pero, ki sem ga imel zataknjenega za klobukom. Nikoli nisem zares spraševal, kako ga je dobila.

Luka Sešek: Uff, moram reči, da se ne spomnim prav tistega prvega nastopa, vem pa, da nikoli nisem imel kakšnih večjih problemov s tremo. Vedno sem želel nastopati. Včasih še kar malo preveč, ha ha ;).

Se še spominjaš tvojega maturantskega plesa? Kaj je bilo zate tam lepega, posebnega, mogoče travmatičnega?

Ljubica Špurej Jazbinšek: Seveda. Bila sem povezovalka prireditve – že takrat sem pokazala nekaj volje. Maturantski ples je itak nepozabno doživetje, ki ga doživi 17,5-letno dekle, ki ima še vse poti do svojega cilja odprte. Poleg maturantskega plesa mi še še bolj v spominu ostal maturantski izlet v Španijo, ker tam NISEM prevarala svojega fanta, ki me je čakal doma. Ja, saj vem. Pošteno dekle ;).

Anina Trobec: Uf, bilo je kot iz kakšnega ameriškega najstniškega filma. Oblekce, frizurce, veliko preveč gela v laseh.

Lea Sirk: Spomnim se ga. Pela sem, plesala v paru, travmatičnega ne, sem si pa kar želela konca srednja šoče, da sem lahko odpotovala na študij v Švico.

Nika Zorjan: Maturantski ples mi je ostal v zelo lepem spominu, še posebej zato, ker sem presenetila svojo razredničarko in ji zapela pesem, ki jo je imela najraje.

Marijan Novina: Maturantskega plesa nisem imel ... je že kar dolgo nazaj tega ;).

Klemen Mramor – Clemens: Imel sem srečo, da sem imel dva maturantska plesa, saj se prvega ne spomnim v celoti. Še vedno za to krivim očeta soplesalke. Bilo pa je vseeno nepozabno.

Luka Sešek: Seveda se spomnim, to je bilo lani ha, ha;). Super je bilo. Najbolj se mi je zdelo fajn, da so se prej strogi profesorji prelevili v ponosne in nadvse prijazne ljudi, ki so nas s ponosom v očeh gledali, ko smo plesali;).

Najbolj zanimiva anekdota iz tvojega življenja?

Ljubica Špurej Jazbinšek: Ko sem bila stara 5 let sem se z očetovo britvico obrila po obrazu in se seveda porezala! Pa spomnim se pristanka s kolesom v poljskih bučah in glave namočene v mlečno župo.

Anina Trobec: Ko smo na prijateljevi poroki namesto ene ure odigrali pet-urni koncert. Kaj takega se ne zgodi vsak dan.

Lea Sirk: Meni se zdi, da sem jaz sebi ena cela velika anekdota.

Nika Zorjan: Padec na rolerjih – dobila sem nov mobitel in ga seveda morala preizkusiti s snemanjem in to medtem ko sem rolala. Najbolj zabavno je bilo, da sem bila tako samozavestna in tudi takšen je bil sam padec. Spomnim pa se tudi, ko sem Deželaka na kolesu zamenjala za Avstrijca. Lani je Deželak v dobrodelni akciji obkrožil Slovenijo s kolesom. Ravno takrat sem bila s svojim bratrancem na kavi in slišala na radiu, da je ravnokar v Prekmurju. Nekaj časa sediva v gostilni na terasi (bilo je polno ljudi), nakar vidim, da se pelje kolesar in se takoj spomnim na Deželaka. Od daleč je res izgledalo, da je on. Hitro začnem teči proti njemu, na ves glas kričim »Deželaaaak, Deželaaaak«. Vsi v gostilni me gledajo, pridem do »Deželaka«, on se ustavi, me pogleda in reče. »Entschuldigung«. Jaz sem mu nekaj zamomljala nazaj, pridem nazaj na teraso, bratranec že crkuje od smeha, vsi me gledajo, mene pa je bilo tako sram.

Marijan Novina: V bistvu negativna. V Sarajevu smo bili na festivalu-podelitvi nagrad najpopularnejših glasbenikov v BiH. Večer pred samo prireditvijo sem šel s prijatelji v lokal. Tam me je nekdo, verjetno zaradi mojih dolgih las, zamenjal za dekle in me objel. Ko sem se obrnil in je spoznal svojo zmoto, me je v svoji zadregi mahnil dvakrat po obrazu. Ko je želel zamahniti še tretjič, so ga varnostniki odstranili. Sam sem naslednji dan na odru, pred vsemi gledalci in mediji, stal z veliko »šlivo« in bolečo čeljustjo.

Klemen Mramor – Clemens: Ko sem bil majhen sem na kmetiji podil kokoši naokrog, ko je naenkrat iz kurnika prišel petelin in začel teči za menoj. Prestrašen sem začel bežati, ko mi je ta skočil na glavo in v tistem trenutku, ga je dedek odstranil z metlo. Od takrat naprej imam kokoši najraje v loncu, daleč stran od petelina.

Luka Sešek: Nimam je.

Odgovori na vprašanja so po pričakovanju seveda različni, a nekaj je tekmovalcem skupnega, vsako nedeljo nas presenečajo s svojimi nastopi v oddaji Znan obraz ima svoj glas.

Aleš-Rod

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju